Na evropski konferenci opozorili na prezrtost podeželskih skupnosti
Ženeva, 21. decembra - V Ženevi je med 9. in 13. decembrom potekala prva evropska konferenca o skupnih zemljiščih in skupnih virih. Na dogodku so udeleženci poudarili, da imajo podeželske skupnosti, ki upravljajo s skupnimi viri, ključno vlogo pri ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti in tradicije, a ostajajo prezrte, tudi v Sloveniji, so sporočili z ZRC SAZU.
Konference so se udeležili praktiki, raziskovalci in odločevalci o podeželskih skupnostih iz 16 evropskih držav - Slovenije, Švice, Francije, Španije, Portugalske, Združenega kraljestva, Finske, Švedske, Norveške, Italije, Avstrije, Hrvaške, Romunije, Grčije, Črne Gore in Turčije.
Delovanje in izzive slovenskih agrarnih skupnosti sta na konferenci predstavila Tomaž Bregant iz Agrarne skupnosti Poljšica pri Gorjah in Štefan Kuhar iz Agrarne skupnosti Jezerca. Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije je moderirala sekcijo o vlogi agrarnih skupnosti pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, Mateja Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU pa je predstavila poskus kartiranja zemljišč agrarnih skupnosti v Triglavskem narodnem parku.
Kartiranje, kot so navedli, namreč predstavlja pomembno podlago nadaljnjim raziskavam. Prvi izsledki so pokazali, da agrarne skupnosti v Triglavskem narodnem parku z upravljanjem svojih zemljišč prispevajo dobrih 20 odstotkov k območjem Nature 2000, so izpostavili. Kljub pomembnemu vplivu na ohranjanje narave in družbeno zdravje pa so agrarne skupnosti v Sloveniji pogosto spregledane, so opozorili.
Udeleženci konference so sicer razpravljali o številnih izzivih, s katerimi se soočajo podeželske skupnosti. Te pogosto delujejo v zapletenih odnosih z lokalnimi in državnimi oblastmi. Kljub njihovemu pomembnemu prispevku k ohranjanju narave, biotske raznovrstnosti, kakovosti življenja ter prenosu tradicije in kulturne pokrajine na sedanje in bodoče generacije se srečujejo z nerazumevanjem in pomanjkanjem podpore, so navedli. Na njihov položaj negativno vplivajo gradnje infrastrukture, pravne ovire, ki dajejo prednost individualni ali državni lastnini, ter odseljevanje mladih s podeželja. Kot so poudarili, je zaradi pomanjkanja podatkov o teh skupnostih njihovo priznanje in vključevanje v širšo družbo oteženo.
Konferenca je potekala pod okriljem Mednarodnega združenja za preučevanje skupnega (IASC) in Območja za življenje (ICCA) ter ob pomoči in podpori raziskovalcev iz Univerze v Lozani in Univerze v Bernu.