Vodji univerze in IJS kritična do zanikanja vzrokov za podnebne spremembe v državnem svetu

Kot so zapisali v skupnem sporočilu, ki so ga posredovali z Univerze v Ljubljani, so ključna dognanja, ki so izpostavljena tudi v poročilu Medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC), da podnebne spremembe povzročamo ljudje z izpusti toplogrednih plinov, da podnebne spremembe že nekaj desetletij močno vplivajo na planet in da bo nadaljnja rast emisij, ki se sicer omejuje, a prepočasi, vodila v poslabšanje razmer.

Zanikanje podnebnih sprememb nima nobene znanstvene podlage, nujno je hitro in odločno ukrepanje v smeri ničelnih izpustov in razogljičenja, so navedli.

"Dogodki, ki smo jim priča v zadnjih letih - od poplav do rekordno visokih temperatur - nedvomno kažejo, da se podnebje spreminja, znanstvene raziskave pa potrjujejo, da je za to krivo naše delovanje. Dvomi, ki jih izražajo nekateri, pogosto temeljijo na slabem razumevanju znanosti. Četudi je odstotek izpustov toplogrednih plinov, ki ga s svojo dejavnostjo ustvarjamo ljudje, nizek, ravno ta količina predstavlja tisti višek, ki vodi v segrevanje planeta in podnebne spremembe," so citirali rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča.

Kot je dodal, okolje ne le s podnebnimi spremembami, ampak tudi z drugimi posledicami, kot je izgubljanje biodiverzitete, kaže, da smo že globoko v krizi. "Če želimo naš planet ohraniti primeren za bivanje za naše otroke in vnuke, moramo ukrepati hitro in odločno. V najvišjih ustanovah Republike Slovenije, kot je državni svet, bi morali organizirati razprave na najvišji ravni, v katere bi morali povabiti strokovnjake, pristojne za področje razprave, ter upoštevati znanstveni argument," je poudaril Majdič.

Direktor IJS Boštjan Zalar je dejal, da IJS nedvoumno zaupa mnenju strokovnjakov. "Kot vrhunska znanstveno-raziskovalna institucija tudi na področju raziskovanja podnebnih sprememb zaupamo stališčem stroke, ki temeljijo na znanstveno podprtih argumentih. Strinjam se, da moramo posledice podnebnih sprememb obravnavati odgovorno, hitro in odločno ter da bi najvišje ustanove Republike Slovenije morale predstavljati mnenje strokovnjakov s področja," je povedal.

Dodal je, da se IJS z raziskovanjem podnebnih sprememb ne ukvarja celostno, ampak le s posamezniki vidiki, kot jih na primer preučujejo na Odseku za znanosti o okolju. Sodelavci IJS, ki so sodelovali na posvetu v državnem svetu, so tam izražali svoje osebno mnenje, ne mnenje IJS, je poudaril.

Na posvetu je, kot so v ponedeljkovem sporočilu za javnost povzeli v državnem svetu, Tomaž Ogrin z IJS med drugim dejal, da je prva naloga politike, da kmetijstvu omogoči primerno zaščito pridelkov pred ujmami, in da je uvajanje ukrepov za zmanjšanje ogljikovega dioksida (CO2) in metana (CH4) v kmetijstvu neprimerno.

"Namreč, znanstveno ni dokazano, da so oblike podnebnih sprememb odvisne od izpustov teh dveh plinov. Vztrajanje na razogljičenju bi prineslo kmetijstvu le škodo in poslabšalo njegovo ekonomijo in preživetje kmetij, ki so v Sloveniji majhne glede na evropske kmetije. Mnogi protesti kmetov v Evropi so opomin politiki, da mora najprej znanstveno utemeljiti učinek izpustov CO2 in CH4 na vreme in podnebje," so Ogrina citirali v državnem svetu.

"Resnost kmetijske pridelave in pomembnost za prehrano prebivalstva ne prenese ukrepov na pamet, kakršne zdaj izvaja politika. Več takih ukrepov je vsebovanih tudi v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027," je bil kritičen Ogrin.

Erik Margan, prav tako z IJS, pa je po navedbah državnega sveta poudaril, da se podnebje spreminja, lokalno sicer res tudi zaradi človeka, a ne zaradi izpustov CO2. Navedel je podatek, da človeški izpusti CO2, 36 gigaton na leto, znašajo manj kot pet odstotkov naravnega letnega pretoka CO2 med ozračjem, kopenskimi rastlinami in bakterijami ter oceani (780 gigaton letno).

Opozoril je, da CO2 ni "gumb na planetarnem termostatu", saj da temperaturo planeta v resnici uravnavajo drugi procesi. Prav tako CO2 ni nesnaga, temveč hrana za rastline, kar pomeni, da se pridelava hrane z vsebnostjo CO2 povečuje, posledično so ukrepi za znižanje izpustov CO2 zasnovani na napačnih predpostavkah in so zato škodljivi, so Marganove besede navedli v državnem svetu.