Mateja Lampe Rupnik: Slovenska tehnologija navdušuje vse od prestižnih univerz do vesoljskih agencij, a konkurenca je vse večja

Omenjena Slovenca sta le dva od naših številnih tehnologov, ki so prispevali k pomembnim znanstvenim in tehnološkim dosežkom. Vendar sta morda prav zaradi tega, ker sta manj znana, še posebej izjemna: gre za našo kulturo praktičnosti in skromnosti. Navsezadnje smo majhna država, obkrožena z močnimi sosedami. Zaradi naše prilagodljivosti smo neodvisni in zaradi skromnosti pri naših dosežkih ta neodvisnost ni ogrožena. Kot tehnologi lahko sami vsak dan vidimo, kako slovenski talent še vedno predstavlja prav to - osredotočeni smo na to, kaj zgraditi, in ne na to, kako se promovirati.

Slovenski tehnološki talent resnično gradi. Sektor informacijske tehnologije je v Sloveniji med vodilnimi po ustvarjeni dodani vrednosti in znatno presega nacionalno povprečje. Pospešek so mu dela inovacije v začetku tega tisočletja in rast zagonskih podjetij. Slovenski podjetniki so se v veliki meri zanašali na manjše oblike zbiranja sredstev, kot so množično financiranje in pospeševalniki, saj so bili dostopnejši od tveganega kapitala. To financiranje jim je omogočilo, da so se razširili tudi zunaj meja matične države. Možno je, da je ta težnja po selitvi endemična značilnost tehnološke zgodovine Slovenije (tudi Rode je študiral v Združenih državah Amerike, preden se je preselil v Kalifornijo in se zaposlil pri Hewlett Packardu). Prepričanje je, da morajo slovenski inovatorji v tujino, da bi dosegli večji učinek. To smo izkusili tudi sami v Red Pitayji (kljub temu ostajamo ponosni s sedežem v Sloveniji).

Vendar pa je naša država prav zaradi te selitve slovenskih inovacij in tehnologije v tujino morda manj znana po svojih impresivnih doprinosih. Iz lastnega dela vemo, da se vodilne svetovne tehnološke univerze, kot so ETH Zurich, MIT, Caltech, in Princeton na slovensko tehnologijo zanašajo pri raziskavah na različnih področjih, od iskanja cenovno dostopnejših tehnologij, ki bi nadomestile magnetno resonanco, do znanosti o gravitacijskih valovih, in celo gradnjekvantnih računalnikov.

Gre za velike dosežke. Še večji bi bili, če bi se nekateri od njih dogajali tudi v Sloveniji. Ta kultura inovativnosti, ki se začne na naših univerzah, bi dala prepotrebni zagon za izboljšanje našega ekosistema zagonskih podjetij in oživitev naše inženirske stroke, zlasti med ženskami in mladimi.

Univerze v Sloveniji odlikuje kakovostno izobraževanje in poudarek na tehničnih spretnostih, pri čemer dajejo prednost študentom, ki se osredotočajo na javno financirane raziskave. Svoj globalni vpliv (in BDP) pa bi lahko še povečali, če bi študente prednostno izobraževali tudi na področju podjetništva in razvoja produktov. S tem bi spodbudili kulturo inovativnosti in pospešili razvoj vrhunskih izdelkov. Močnejša partnerstva znotraj univerz, ki bi študentom omogočila neposreden stik z industrijo, bi lahko preprečila beg možganov naših inovatorjev v druge države, tudi druge evropske države, ki veliko vlagajo v svoje ekosisteme za zagonska podjetja. Nekatere med njimi so celo naše sosede - medtem ko je bil naš ekosistem za zagonska podjetja močan na začetku tega tisočletja, si zdaj za to prizadevajo druge balkanske države, kot sta Hrvaška in Srbija. Partnerstva med univerzami in industrijo potrebujemo, da bi ostali konkurenčni tako na regionalni kot na svetovni ravni.

Več sodelovanja med univerzami in industrijo bi pomenilo tudi, da bi slovenski študenti lahko neposredno videli, kaj delajo tukajšnja podjetja, in jim zagotovilo sredstva za izvajanje lastnih prebojnih inovacij. To bi naše študente ne samo spodbudilo, da ostanejo v Sloveniji, ampak bi pripomoglo k večjemu številu mladih in žensk, ki želijo študirati tehnologijo, inženirstvo in druga področja STEM. Moralo bi vsaj zadostovati, da privabimo več tveganega kapitala in nepovratnih sredstev za slovenska zagonska podjetja in inovatorje, da bi ti lahko zaposlovali, rasli celo dobili prevzemnike iz Slovenije. Te zgodbe o uspehu so navdih našim bodočim študentom.

Za zdaj pa se lahko slovenski študenti zgledujejo po številnih inženirjih pred njimi. Vsakih 90 minut se nad njihovimi glavami pojavi en tak primer - Mednarodna vesoljska postaja (ISS). Slovenska tehnologija je bila na njej že prej, ko je spremljala kakovost zraka za astronavte. Slovenska tehnologija se uporablja tudi v drugem projektu, razvoju detektorjev sevanja za druge oblike vesoljskih poletov, ki ga sponzorira NASA na eni od ameriških univerz. Še vedno pa ni veliko Slovencev, ki bi vedeli, da je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja podan predlog, da bi ISS poimenovali po Hermanu Potočniku. To bi bila velika in zaslužena čast, saj je bil njegov zelo podroben načrt vesoljskega plovila, ki kroži nad Zemljo, prvi te vrste in je navdihnil ISS, kot jo poznamo danes. Čeprav predlog ni bil sprejet, še vedno opominja, da človeštvo samo potiskajo naprej slovenske inovacije.

To besedilo je del posebne serije prispevkov, katerih avtor ni uredništvo portala STAznanost. Mnenja, izražena v tem članku, so mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč uredništva portala STAznanost.