Knjiga Užaljeno maščevanje, spomin na italijanska fašistična taborišča prejela nagrado klio
Ljubljana, 15. decembra - Zveza zgodovinskih društev Slovenije je nagrado za zgodovinopisje za leti 2022 in 2023 namenila Otu Lutharju in Urški Strle in Marti Verginelli za knjigo Užaljeno maščevanje: spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča. Delo, izšlo pri Založbi ZRC, prinaša pričevanja še zadnjih preživelih na italijansko internacijo.
Zapiranje Slovenk in Slovencev v italijanska fašistična taborišča, ki je eno najbolj nasilnih in zato najbolj travmatičnih poglavij slovenske zgodovine 20. stoletja, je bilo do nedavnega slabo poznano in pomanjkljivo raziskano.
"Čeprav internirane osebe, ki so bile zaprte od Gonarsa v Videmski pokrajini do italijanskega otoka Ustice v južnem delu Tirenskega morja, predstavljajo zgolj desetino vseh žrtev druge svetovne vojne na slovenskih tleh, si tudi deportiranke in deportiranci v italijanska taborišča zaslužijo celovito zgodovinarsko obravnavo. Nenazadnje tudi zato, ker so se dosedanje zgodovinske študije zelo redko naslanjajo na pričevanja tistih, ki so se vrnili," so zapisali avtorji knjige.
Avtorici in avtor, katerih delo temelji na pričevanjih, so zato prepričani, da se bodo bralci in bralke na podlagi njihove študije prav zaradi bogate zbirke pričevanj, lahko neposredno seznanili z izkušnjami deportiranih. Da bodo skozi njihov izkušnjo morda lažje razumeli, zakaj in kdaj so jih fašistične oblasti aretirale, zakaj in kako so jih zasliševale in obsodile ter zakaj so nekatere poslale v konfinacijo, druge pa v internacijo. Med drugim tudi na Rab, kjer je bil režim internacije neznosen in še posebej smrtonosen v ženskem delu taborišča, piše na spletni strani založbe ZRC.
Zveza zgodovinskih društev Slovenije nagrado klio podeljuje od leta 2000 najboljši študiji v slovenskem zgodovinopisju, ki izstopa po znanstveni konsistentnosti, načinu predstavitve in zastavljanja vprašanj, metodološki in vsebinski kompleksnosti ter jezikovni odličnosti, so sporočili z zveze.
Ob prezgodnji smrti predlagatelja nagrade klio Ervina Dolenca, ki se je poslovil leta 2009, se je zveza v naslednjem letu odločila, da nagradi klio priključi še priznanje Ervina Dolenca za zgodovinopisni prvenec. Priznanje so tokrat namenili znanstvenemu prvencu Urške Lampe, ki je naslovljen Deportacije iz Julijske Krajine v Jugoslavijo, 1945-1954: diplomatski in socialni vidiki.
Avtorica v svojem delu analizira problematiko deportacij iz Julijske krajine po drugi svetovni vojni, pri čemer tematiko osvetli z obsežnim, doslej večinoma neobjavljenim arhivskim gradivom. Njeno delo odpira vpogled v kompleksne procese, ki so oblikovali jugoslovansko-italijanske odnose.
Nagrade so v sredo podelili v dvorani Slovenske matice.