Jerneja Penca: Dvig morske gladine - bomo presegli krizo?

Delujem kot raziskovalka na področju okoljskega upravljanja in trajnostne preobrazbe. Opisati moje področje drugim je lahko izziv, vendar je z mojega stališča pomembno povsod! V mojem lokalnem okolju se pojavljajo pereče teme, pomembna vprašanja in potreba po nujnih posegih: od usklajevanja ohranjanja narave in vrst pokrajin z načrti za obnovljive vire energije ali nove ceste, do opazovanja upadanja ribištva, ki je nekoč opredeljevalo naša obalna mesta, in ugotavljanja, kako mesta še naprej dajejo prednost komercialnemu razvoju pred vključujočimi zelenimi površinami. Vprašanja, na katera se osredotočam, so: Kako odločitve o trajnostnih izzivih sprejemati na sistemski ravni? Kakšne so optimalne odločitve v danih razmerah? In zakaj se pogosto ne uresničijo?

Eno od vprašanj, ki so je nedavno pojavilo kot skrb lokalnih skupnosti, je dvig morske gladine. V strokovni javnosti in medijih čutim vznemirjenje. Ljudje se sprašujejo: kaj to pomeni za nas? Kaj lahko storimo v zvezi s tem? Novinar mi je rekel, da govorim o "zelo aktualni temi". To je spodbudno! Delo na področju okoljskih vprašanj je bilo pogosto potisnjeno na obrobje drugih "bolj pomembnih stvari".

Veseli me, da je tema za ljudi pomembna. Vse preveč prevladujejo apatija glede prihodnosti in apokaliptični naslovi. Upam, da lahko ta interes izkoristimo za sodelovanje in za kolektivno znanje, ki ga potrebujemo za tako kompleksno temo. Skrbi pa me, da bi šlo pri odločanju kaj narobe. Spomnim se primerov, v katerih so tako postopek - ki ni bil dovolj pregleden in vključujoč - kot rezultati - kratkovidni, dragi ali nevarni - razočarali.

Nisem le opazovalka procesa, ampak poskušam k njemu prispevati z znanjem, ki ga imamo o sprejemljivih, pravičnih in trajnostnih odločitvah. Na podlagi znanja iz različnih tematskih in geografskih kontekstov ter različnih znanstvenih disciplin lahko ponudimo koristne smernice za pristop k velikemu izzivu, ki je pred nami. Eno od mojih sodelovanj, ki je bilo v tem kontekstu ključnega pomena, je sodelovanje z Medvladnim odborom za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), kjer smo zadnja tri leta delali na oceni preobrazbenih sprememb. Gre za veliko prizadevanje za razumevanje in opredelitev dejavnikov v človeški družbi, ki jih je mogoče izkoristiti za temeljne sistemske spremembe v korist biotske raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. O tem poročilu potekajo pogajanja na plenarnem zasedanju, javno pa bo objavljeno 18. decembra.

Na podlagi mojega sodelovanja pri tej globalni sintezi in drugih dejavnostih, ki se nanašajo na povezovanje znanosti in politik, sem oblikovala nekaj pričakovanj glede prizadevanj za reševanje vprašanja dviga morske gladine. Zavzemam se za celostno, iterativno in sodelovalno odločanje o tej temi.

Pod pojmom celostno razumem, da moramo oblikovati rešitve, ki upoštevajo cilje številnih politik. Ni dovolj, da se ukvarjamo z dvigom morske gladine, temveč moramo izboljšati tudi ekosistemske storitve in biotsko raznovrstnost, saj pomagata krepiti odpornost na spreminjajoče se podnebje. Prav tako moramo obravnavati onesnaževanje naših morij ter izboljšati življenjske pogoje in dobrobit ljudi. Predvsem pa se ne smemo ukvarjati le s simptomom, temveč moramo odpraviti temeljne vzroke, kot so izpusti, ki povzročajo taljenje ledu na Antarktiki, kar prispeva k dvigu morske gladine. Vse to je treba storiti hkrati. Soočamo se s številnimi izzivi (ki smo jih ustvarili sami) in se moramo z njimi spoprijeti, ne pa da enega rešujemo, medtem ko drugega poslabšujemo.

Pod pojmom iterativno se najprej zavzemam za intervencijske ukrepe, ki jih je mogoče zlahka izvesti, in pilotne ukrepe, ki jih je mogoče uporabiti za učenje in prilagajanje. S pridobivanjem izkušenj in postopnimi koraki pri sprejemanju odločitev, bi morali napredovati z bolj invazivnimi ukrepi. Jasno je, da je treba danes pri vsakem načrtovanju upoštevati dvig morske gladine, na primer ob prihajajoči prenovi obalne ceste med Izolo in Koprom. Še posebej se zavzemam za takšno načrtovanje, ki prihodnjim generacijam pušča čim več možnosti. Izogibati se moramo ustvarjanju sistemov, ki jih zapirajo v ohranjanje kratkoročnih ukrepov proti vse bolj nepredvidljivim silam narave. Kako lahko upravičimo odprtje gradbišča na nižje ležečih območjih Strunjana, če vemo, da bo vsaka gradnja predstavljala vse večje izzive za prihodnje generacije, medtem ko bo danes koristila le peščici posameznikov?

Na koncu poudarjam pomen skupnega odločanja. To bo verjetno najbolj zahteven vidik, vendar sem prepričana, da lahko izkoristimo bogato znanje različnih disciplin v slovenskih in institucijah sosednjih držav, da bi sprejeli najboljše odločitve, ki jih zahteva kompleksnost izziva. Najprej bi morali resnično interdisciplinarno oblikovati scenarije s konkretnimi možnostmi ukrepanja in skrbno opredeliti posledice vsakega od njih. Vendar samo to ne bo dovolj - o scenarijih mora poleg strokovnjakov razpravljati tudi širša skupina članov skupnosti. V razpravah o prednostih in slabostih vsakega scenarija morajo sodelovati pomorski delavci, okoljevarstveniki, umetniki in državljani, ki plavajo, jadrajo, supajo, raziskujejo in skrbijo za morje ali le uživajo v pogledu nanj.

Pri odločitvah morajo sodelovati predvsem mladi odrasli in otroci. Na primer glede veličastnega Strunjanskega klifa - bi raje nosili stroške, se sprijaznili z estetiko in se učili iz inženirskih ukrepov, ki ga ohranjajo v sedanji obliki? Ali pa bi raje dopustili, da ga oblikujejo učinki nenadzorovane rasti, materializma in potrošništva, ki smo jih gojili, a upajo, da jih bodo nekoč presegli? Dolžni smo jim zagotoviti vsaj preglednost glede odločitev in predpostavk, ki jih sprejemamo v njihovem imenu.

Pri prilagajanju Slovenije na podnebne spremembe in pri pripravi izvedljivih načrtov ostajam pozorna in proaktivna. Upam, da bom pomagala ustvariti pogoje za bolj trajnostno in pravično prihodnost, kot jo imamo danes. Izkoristimo pridobljeno ustvarjalnost in znanje in hkrati opustimo uničujoče vzorce razmišljanja, ki so nas pripeljali do te točke.

To besedilo je del posebne serije prispevkov, katerih avtor ni uredništvo portala STAznanost. Mnenja, izražena v tem članku, so mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč uredništva portala STAznanost.