Okrogla miza: Premišljena uporaba pametnih naprav ključna za ohranjanje pristnejših spominov
Ljubljana, 17. decembra - Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci. Za pristnejše spomine je ključna premišljena uporaba tehnologije, manj fotografiranja ter vračanje k tisku fotografij in pisanju dnevnikov.
Kot je na današnji okrogli mizi dejal kognitivni nevroznanstvenik Grega Repovš s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL), današnje shranjevanje spominov na pametne naprave spreminja naš odnos do njih. Včasih smo namreč spomine zapisovali v dnevnike ali jih shranjevali v albume, zato smo jim posvetili več pozornosti, je dejal. "Danes pa na primer s pametnimi telefoni fotografiramo veliko več, a pogosto površno, kar lahko povzroči, da spomine doživljamo manj poglobljeno," je opozoril.
Antropolog Dan Podjed z ZRC SAZU in s Filozofske fakultete UL je opozoril na razkorak med tem, kako se predstavljamo na družbenih omrežjih, in tem, kakšni smo v resnici. "Za deljenje na družbena omrežja izbiramo namreč le najboljše posnetke, pogosto jih še dodatno polepšamo z različnimi filtri. Tako ustvarimo idealizirano podobo sebe, ki ni vedno skladna z resničnostjo," je dejal.
Kot je še poudaril, imamo v današnjem času hud problem s spominom, saj smo ga prenesli ne samo na digitalne platforme, ampak v oblake, ki so v zasebni lasti tujih podjetij, kot sta Amazon in Meta. "Ta podjetja so dejansko lastniki naših spominov, s katerimi tudi upravljajo. Če bodo ta podjetja kdaj propadla, se postavlja vprašanje, kdo bo lastnik naših fotografij na digitalnih platformah. Morda bomo zanje morali celo plačati," je opozoril.
Po njegovih besedah moramo narediti prehod od kvantitete h kvaliteti. "Verjamem, da imamo vsi na digitalnih platformah shranjen cel kup fotografij, ki jih ne pogledamo več. Spet se bomo zato morali začeti zavedati vrednosti fizičnega, si kakšno fotografijo natisniti, jo dati na steno ali pa v album in jo tu in tam še kdaj pogledati," je dejal.
Z njim se je strinjala tudi socialna in kulturna psihologinja Hana Hawlina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL in Filozofske fakultete UL, ki je izpostavila, da so ljudje včasih zaradi omejitve posnetkov na filmu izbrali le najpomembnejše trenutke, ki so v trenutku delovali izjemno in vredni spomina. "Danes pa fotografiramo skoraj vse, brez take selekcije," je dejala.
Kot je dodala, nas digitalna okolja preplavljajo zgolj z vizualnimi in slušnimi dražljaji in ne nagovarjajo drugih čutov, kar pogosto vodi v površno zaznavanje. Meni, da je zato pomembno, da iščemo nova in raznolika doživetja, ki si jih zares zapomnimo, saj nas pretirana izpostavljenost nepomembnim vsebinam oddaljuje od pristnega doživljanja.
Malo bolj optimističen pogled pa je pri tem imela kulturologinja Natalija Majsova s Fakulteta za družbene vede UL, ki je poudarila, da kljub novim izzivom sodobnega časa digitalne tehnologije širijo polje ustvarjalnega izražanja in omogočajo raznolike oblike osebnega spominjanja, kar nas spodbuja k refleksiji o estetiki, subjektivnosti ter vrednotenju naše vizualne kulture.
Digitalni arhivi, kot so Instagram in Facebook profili, bodo po besedah govorcev verjetno postali del naše prihodnje dediščine. Kot so opozorili, bodo v prihodnosti algoritmi odločali, kateri spomini so pomembni. Kot je dejal Repovš, bomo morali tehnologijo zato uporabljati bolj premišljeno. Pomembno je, da večkrat preprosto uživamo v trenutku brez telefona ali pa si misli zapišemo v dnevnik, da si bomo tako ustvarili globlje spomine.