Za zaščito pred sodobnimi grožnjami iz zraka potrebne nove človekove pravice
Ljubljana, 30. januarja - Na globalni ravni se soočamo z vse pogostejšimi napadi iz zraka, nadzorovanjem, podnebnimi spremembami ter nevarnostmi gospodarskega in vojaškega izkoriščanja vesolja, kar ima velik psihološki učinek na ljudi. Nujno je zato treba opredeliti nove človekove pravice, ki bi ljudi zaščitile pred sodobnimi grožnjami, so danes poudarili na okrogli mizi.
Kot je na okrogli mizi, ki je v galeriji Cukrarna potekala v okviru njene razstave Topologije zračnega prostora, poudarila dansko-škotska umetnica Shona Illingworth, sodobni izzivi vplivajo na celotne skupnosti in presegajo meje posameznih generacij, saj se prenašajo tudi na prihodnje.
Po njenih besedah moramo zato v tem času nujno poskrbeti za ustrezen razvoj človekovih pravic. Korak v pravo smer je, kot je dejala, mednarodno sodišče za zračni prostor Airspace Tribunal. Leta 2018 so ga ustanovili ravno na pobudo Illingworth in odvetnika za človekove pravice Nicka Griefa.
Slednje je namreč tudi oblikovalo predlog za novo človekovo pravico, katere namen je zaščititi ljudi pred fizičnimi in psihološkimi grožnjami, povezanimi z zračnim prostorom in vesoljem. Kot je pojasnila Illingworth, je glavni namen mednarodnega sodišča preučevanje argumentov za in proti predlagani novi človekovi pravici, ki naj bi jo Združenim narodom, Svetu Evrope in drugim pristojnim organom predložili letos.
Predlagano človekovo pravico do življenja brez fizične ali psihološke grožnje iz zraka pozdravlja tudi novoizvoljena slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice in profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) Vasilka Sancin.
"Menim, da je pobuda za novo pravico pravočasna in ima velik potencial. Predvidevam, da bodo njeni učinki postali opazni v daljšem časovnem obdobju, vendar obstajajo številne možnosti, kako jo lahko vključimo pravni prostor," je povedala.
Na okrogli mizi je sodelovala tudi Luli van der Does s Centra za mir Univerze v Hirošimi, ki je prav tako pobudnica ideje oblikovanja te nove človekove pravice. Spomnila je na tragične dogodke s Hirošime in Nagasakija med drugo svetovno vojno, kjer so preživeli trpeli zaradi trajnih psiholoških posledic, ki so jih povzročili strah pred zračnimi napadi in nenehna grožnja iz neba.
Poudarila je, da danes kljub prizadevanjem za prepoved jedrskega orožja grožnja še vedno obstaja. Ljudje pa bi morali po njenih besedah prevzemati pobudo za zaščito pred temi grožnjami.
Vprašanja, povezana z zračnim prostorom in vesoljskimi tehnologijami, ne bi smela biti rezervirana le za majhno skupino strokovnjakov, temveč so pomembna za vse, pa je poudarila doktorska študentka Pravne fakultete UL Iva Ramuš Cvetkovič.
Vesoljsko pravo, kot je poudarila, vpliva na naše vsakdanje življenje, kot so bančni sistemi in telekomunikacije, vsak pravnik, ki se ukvarja s kazenskim ali civilnim pravom, pa se bo moral prej ali slej soočiti tudi s vprašanji, povezanimi s tehnologijo v vesolju. Po njenih besedah nas zgodovina in obstoječi okviri ne smejo omejevati pri razmišljanju o novih pristopih in izboljšavah. "Pozdravljam pobude, ki si prizadevajo izboljšati pravni okvir in zgraditi bolj odporen sistem za prihodnost," je dejala.
Filozofinja, sociologinja in znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti UL Renata Salecl pa je poudarila, da novi tehnološki razvoj spreminja dojemanje človeka, pravne in družbene norme pa tem spremembam ne sledijo dovolj hitro. Zato je nujno razmišljati o novih človekovih pravicah, ki bi posameznike zaščitile pred sodobnimi grožnjami, meni.
Razstava Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora bo v kletnem razstavnem prostoru Cukrarne na ogled do 6. aprila.