Polnopravno članstvo v Esi kot priložnost za razvoj tehnologij s koristmi za življenje na Zemlji

S polnopravnim članstvom v Esi se bodo po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevža Frangeža odprle številne priložnosti za rast slovenskega vesoljskega sektorja in razvoj tehnoloških inovacij.

Ker so vlaganja v te tehnologije izjemno visoka, je po njegovem mnenju ključna podpora države. "Naša vizija pa je ne le razvijati tehnologijo, ki bo uporabna v vesolju, temveč vlagati v to, da iz vesoljskih inovacij nastane tudi vrsta civilnih aplikacij, ki bodo izboljševale življenje na Zemlji," je poudaril.

Vesoljske tehnologije namreč niso povezane le z raziskovanjem oddaljenih planetov in galaksij. Že desetletja oblikujejo naš svet na načine, ki se jih pogosto ne zavedamo.

Eno ključnih vlog pri vplivu vesoljskih tehnologij na vsakdanje življenje imajo sateliti za opazovanje Zemlje. Ti po besedah vodje Laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Iztoka Krambergerja med drugim omogočajo natančne vremenske napovedi, spremljanje podnebnih sprememb, opozarjanje na naravne nesreče ter spremljanje in analizo urbanizacije, kmetijskih in naravnih površin. Poleg tega omogočajo navigacijo in vzpostavitev komunikacijskih omrežij v najbolj odročnih krajih.

Slovenija se na področju opazovanja Zemlje uveljavlja kot pomemben igralec. Zahvaljujoč tehnologiji, ki jo v sodelovanju s podjetjem SkyLabs razvijajo v mariborskem laboratoriju pod vodstvom Krambergerja, se uvrščamo med vodilne države zlasti pri razvoju zmogljivih miniaturnih satelitskih sistemov.

Raziskovalno delo laboratorija v sodelovanju z Eso vključuje tudi razvoj tehnologij za reševanje globalnih izzivov, kot je varstvo naravnih virov in okoljska trajnost. "Trenutno na področju varstva okolja v podjetju SkyLabs v sklopu večjega evropskega mednarodnega projekta v sodelovanju s slovenskima podjetjema Surovina in Gorenje razvijamo senzorske sisteme za identifikacijo plastike, prav tako smo pričeli z razvojem povsem nove senzorske tehnologije za spremljanje mikroplastike v vodnih virih, kar predstavlja ključno orodje v boju proti onesnaževanju," je dejal.

V sodelovanju z Eso so slovenski raziskovalci razvili tudi pametni senzor, prvotno zasnovan za satelit Trisat, ki omogoča pralnim strojem Gorenje prepoznavanje vrste perila in prilagajanje programa. To vodi do manjše porabe energije in detergentov, s čimer se povečuje učinkovitost in trajnost gospodinjskih aparatov. "Trenutno se iščejo primerne tehnološke rešitve, ki bi omogočile masovno proizvodnjo takšnega pametnega senzorja," je dejal Kramberger.

Slovenski znanstveniki s področja biomedicine in okoljske fiziologije pa razvijajo tudi rešitve, pomembne za zdravje ljudi. V Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo v Nordijskem centru Planica preučujejo vplive breztežnosti in ekstremnih razmer na človeško telo. Eksperimenti vključujejo simulacije breztežnosti in raziskave izgube mišične mase, kar je pomembno ne le za astronavte na dolgotrajnih misijah v vesolju, temveč tudi za reševanje zdravstvenih težav na Zemlji. V centru je za potrebe raziskav na voljo tudi ena od samo treh Esinih človeških centrifug.

Kljub izraziti aplikativnosti vesoljskih tehnologij ostajajo temeljne raziskave v Esi ključnega pomena. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani tako v okviru Esine misije Gaia izvajajo projekt, v katerem preučujejo posebne vrste zvezd za natančno kartiranje več kot milijarde zvezd v naši galaksiji. Te raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vesolja in pripravam na prihodnje misije, kot je Gaia-NIR, ki bo predvidoma poletela v vesolje čez 10 do 15 let in omogočila še natančnejša opazovanja.

Po besedah Tomaža Zwitterja s fakultete je pomemben vidik projekta vključevanje študentov. "Trenutno sodelujejo trije magistrski študenti, ki obdelujejo podatke in s tem pridobivajo dragocene izkušnje," je dejal.

Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, ko je podpisala sporazum za evropske sodelujoče države. Sodelovanje je leta 2016 okrepila s pristopom k pridruženemu članstvu, leta 2020 pa nadgradila s pridružitvenim sporazumom. Letos je z ratifikacijo sporazuma o polnopravnem članstvu naredila še zadnji korak k popolni vključitvi v Eso. To članstvo državi med drugim prinaša glasovalne pravice, možnost sodelovanja v dveh ključnih programih ter večje možnosti za razvoj in mednarodno sodelovanje. Vse to odpira nove priložnosti za podjetja, inštitute in univerze, je prepričan Frangež.

Polnopravno članstvo je sicer po njegovem mnenju nagrada za to, "da smo kot država uspeli v zelo kratkem času zgraditi zelo perspektiven in dinamičen vesoljski sektor".

V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v vrednosti 42,1 milijona evrov, do konca leta 2024 pa naj bi znesek dosegel 50 milijonov evrov. Geografsko povračilo sredstev, s katerim Esa meri uspešnost neke države, je za Slovenijo večje od 1, kar pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev.

Polnopravno članstvo v Esi za Slovenijo prinaša dodatne finančne obveznostmi. Članarina se bo iz dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov. Poleg tega pa bo ob pristopu država plačala enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov.

Polnopravno članstvo bomo v Sloveniji obeležili s slovesnostjo 10. januarja 2025 v Centru Noordung v Vitanju.