Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer: Slovenija postaja del vesoljske elite

Tanja Permozer vodi Slovensko vesoljsko pisarno, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pisarna usklajuje vse vsebine in dejavnosti na področju vesolja s celotnim slovenskim vesoljskim ekosistemom - od ministrstev prek podjetij do akademskih ustanov. Pisarna sodeluje v vseh programih Ese in zagotavlja, da se Slovenija vključuje v mednarodne vesoljske projekte.

Več kot 15-letna prizadevanja pisarne bodo doživela vrhunec 1. januarja, ko bo Slovenija uradno postala polnopravna članica Ese. Polnopravno članstvo bomo v Sloveniji zaznamovali s slovesnostjo 10. januarja. Simbolično darilo Slovenije organizaciji ob vstopu bo replika izuma slovenskega pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Gre za bivalno kolo, ki je del njegovega načrta za vesoljsko postajo. Njegova dediščina ima za Slovenijo poseben pomen, z njegovim vizionarskim delom se je namreč začela zgodovina slovenskega vesoljskega programa.

"S polnopravnim članstvom Slovenija postaja del vesoljske elite in to je veliko priznanje, saj potrjuje našo prepoznavnost kot tehnološko razvite države in zanesljivega partnerja v vesoljski industriji. S tem dokazujemo, da smo vredni tega zahtevnega sektorja in pridobivamo na prepoznavnosti," je prepričana Permozer.

S polnopravnim članstvom bo Slovenija pridobila glasovalne pravice, možnost sodelovanja v dveh paradnih programih, temeljnem tehnološkem raziskovalnem programu in znanstvenem programu, s članstvom pa se odpira tudi pot za ustanovitev slovenske vesoljske agencije. Slovenski vesoljski sektor za nacionalno vesoljsko agencijo ta trenutek še ni dovolj zrel, ocenjuje Permozer, nadeja pa se, da bi jo lahko dobili v roku pet let.

Zanimanje za sodelovanje s Slovenijo je sicer po besedah Permozer poskočilo že takoj po podpisu sporazuma o polnopravnem članstvu junija lani. "Prejemati sem začela številne klice najuglednejših podjetij v vesoljski industriji, kot so Airbus, Safran in Thales, ki si želijo bolje spoznati našo industrijo. V preteklih letih smo se morali sami nenehno truditi, da bi pritegnili pozornost teh velikih igralcev, zdaj pa se je slika povsem obrnila: oni trkajo na naša vrata," je zadovoljna.

Poleg prepoznavnosti v širšem mednarodnem prostoru polnopravno članstvo po njenih besedah odpira tudi dodatne priložnosti za sodelovanje z drugimi mednarodnimi agencijami in državami. Doslej je Slovenija že podpisala sporazume z italijansko, francosko in luksemburško agencijo, zelo dobro pa, tako Permozer, sodelujejo tudi z nemško agencijo.

Slovenija se je pridružila še ameriškemu programu Artemis Accords, pogovarjajo pa se tudi o sodelovanju z Alžirijo, Brazilijo, Indijo, Francosko Gvajano in Japonsko. "Pri odpiranju novih trgov, kot sta brazilski in alžirski, nas zanimajo konkretni projekti. Ne zanima nas zgolj izmenjava informacij, ampak iščemo neposredne rezultate na obeh straneh," je navedla.

V prihodnjem letu poleg sprejema delegacij iz Italije in Francije in misije v Alžirijo načrtujejo tudi misijo v ZDA (v Colorado Springs in Washington) ter Kanado. Po besedah Permozer je cilj obiskov v ZDA srečanje z ameriškimi podjetji, obojestranska predstavitev ter vzpostavitev konkretnih partnerstev.

"V tej luči je pomemben nedavni signal z našega veleposlaništva v Washingtonu, da zanimanje za sodelovanje z našimi podjetji izkazujejo ne le SpaceX, temveč tudi Amazon in druga vodilna ameriška podjetja. Naslednji korak so poglobljeni razgovori s slovenskimi podjetji za oceno njihove pripravljenosti in interesov, kar bo omogočilo pripravo seznama potencialnih partnerjev," je dejala.

Katera konkretna področja zanimajo ameriška podjetja, še ni povsem jasno, prepričana pa je, da ima slovenski vesoljski sektor veliko za ponuditi. "Naša ključna prednostna področja vključujejo razvoj aplikacij, naprednih materialov in merilnih naprav, kjer imamo bogate izkušnje in konkurenčne rešitve," je nanizala.

Poleg dvostranskih aktivnosti se intenzivno pripravljajo tudi na naslednji ministrski svet Ese, ki bo po besedah Permozer "pomembna prelomnica za nadaljnji razvoj slovenskega vesoljskega sektorja."

Slovenija se je sicer od leta 2008, ko je bil podpisan sporazum o sodelovanju z Eso, uveljavila kot uspešna in prepoznavna država, je prepričana Permozer. "Imamo odlične odnose z drugimi državami članicami, redno izmenjujemo stališča in sodelujemo pri ustvarjanju skupnih dokumentov in pobud za boljšo prihodnost," je povedala. "Čeprav so razlike v velikosti očitne - na primer nemški kolega vodi ekipo dveh tisoč ljudi, medtem ko bomo v Sloveniji januarja imeli sedem zaposlenih - nas to ne ustavi. Smo iznajdljivi," je dodala.

Odkar je Permozer leta 2016 prevzela vodenje tega področja, je prišlo do velike ekspanzije slovenskega vesoljskega sektorja. V osmih letih pridruženega članstva je več kot 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v skupni višini približno 42,1 milijona evrov, do konca tega leta pa naj bi znesek dosegel 50 milijonov evrov.

Geografsko povračilo, s katerim Esa meri uspešnost neke države, je za Slovenijo večje od ena, kar je po besedah Permozer izjemno. "To pomeni, da počrpamo več kot 100 odstotkov vloženih sredstev, medtem ko večje države, kot so Francija, Italija in Nemčija, običajno dosegajo okoli 90 odstotkov povračila," je dejala. Prednost Slovenije kot manjše države vidi v prilagodljivosti, hitrosti in odzivnosti podjetij.

Po prepričanju Permozer bo povračilo ostalo visoko tudi ob novi članarini, ki bo namesto dosedanjih 500.000 evrov znašala 2,8 milijona evrov. Poleg tega pa bo ob pristopu država plačala enkratni znesek v višini 1,7 milijona evrov. Slovenija bo kot polnopravna članica lahko počrpala do 45 odstotkov članarine prek posebnega programa, namenjenega podpori in integraciji novih članic ter krepitvi njihovih zmogljivosti v vesoljskem sektorju.

Na očitke o visoki članarini Permozer odgovarja, da "vlaganje v vesoljsko tehnologijo ni strošek, temveč pomembna investicija". "Brez tega bi Slovenija hitro začela zaostajati na globalni lestvici tehnološko naprednih držav. Bolj kot država vlaga v razvoj tehnoloških podjetij in usposabljanje strokovnjakov, bolj konkurenčna postaja v svetovnem merilu. Obratno razmišljanje - da gre za nepotreben strošek - preprosto ne drži," je prepričana.

Ob tem je poudarila, da članstvo v Esi ne koristi le gospodarstvu. Od vesoljskih tehnologij ima neposredno korist po njenih besedah vsak posameznik, saj življenje, kot ga poznamo danes, temelji na njih. "Marsikdo tega ne ve, saj so te storitve postale tako samoumevne, kot da so vedno obstajale. V resnici pa so rezultat desetletij raziskav, inovacij in vlaganj v vesoljske tehnologije," je pojasnila.

"Predstavljajte si, da bi vse satelite izklopili samo za eno uro. Celoten prometni sistem bi obstal - železniški, zračni in pomorski promet bi se ustavili, navigacija, televizijski signali in internetne povezave bi prenehali delovati, transakcije na bankomatih bi bile onemogočene, pametni domovi bi se nehali odzivati, nekateri lastniki ne bi mogli niti vstopiti v svoje hiše," je ponazorila.

Vesoljske tehnologije igrajo bistveno vlogo tudi pri spopadanju z okoljskimi izzivi in naravnimi nesrečami, je poudarila Permozer. Slovenija trenutno dela v velikem projektu Ese, v okviru katerega razvija digitalnega dvojčka Slovenije. "Ta sistem bo omogočal napovedovanje in preprečevanje posledic naravnih nesreč, kot so poplave in požari. Na podlagi satelitskih podatkov bomo lahko bolje načrtovali zaščitne ukrepe in zmanjšali posledice prihodnjih katastrof," je razložila.

Kljub temu da je Slovenija majhna država, slovenski vesoljski sektor v mednarodnem okolju tako po prepričanju Permozer izstopa, predvsem na nišnih področjih. Med najuspešnejšimi in izstopajočimi so po besedah Permozer slovenska podjetja s področja opazovanja Zemlje, kot so Sinergise, Geocodis, Space-SI in Skylabs. V tehnoloških rešitvah izstopajo Balmar, Dewesoft in Skylabs, v programu človeških in robotskih raziskav pa podjetji Elep Electronics in Skylabs.

"Naša podjetja in inštituti razvijajo napredne merilne naprave, satelite ter rešitve za obvladovanje zdravstvenih izzivov v vesolju. V Planici imamo enega od treh centrov na svetu za preučevanje vpliva breztežnosti na človeško telo, aktivni pa smo tudi pri razvoju napredne hrane za astronavte," je dejala.

Slovenski vesoljski sektor trenutno sodeluje v petih programih Ese, in sicer na področju opazovanja Zemlje, človeških in robotskih raziskav, splošnih tehnologij, telekomunikacij ter znanstvenih raziskav v okviru programa Prodex. Poleg tega si Slovenija prizadeva vključiti še v program varne povezljivosti s poudarkom na zagotavljanju varnih komunikacij med vesoljem in Zemljo ter obratno.

"Čeprav se v okviru Ese uradno ne govori o obrambi, temveč o varnosti, bo ta vidik verjetno pridobival na pomenu, saj so zaščita podatkov in komunikacijska varnost ključne za prihodnost vesoljskih tehnologij," je ocenila Permozer.

Potencial za razvoj novih področij obstaja, vendar smo po njenih besedah omejeni z razpoložljivimi kadri. "Slovenski vesoljski sektor trenutno ne trpi zaradi pomanjkanja idej ali projektov - teh je veliko, mnogi so že v fazi skorajšnje realizacije. Glavna ovira je pomanjkanje specializiranega strokovnega kadra, ki bi lahko te projekte izvedel," je ugotavljala.

Slovenska podjetja tako že pridobivajo kadre iz tujine, več prizadevanj pa načrtujejo tudi na področju osveščanja in izobraževanja bodočih kadrov. "Mladim želimo pokazati, da vesolje niso samo rakete, planeti in astronavti, ampak vključuje tudi delo in raziskave na Zemlji, kjer razvijamo vesoljske tehnologije. Astronavti so sicer pogosto prva asociacija, a realnost vesoljskega sektorja ponuja veliko več priložnosti," je navedla.

S tem namenom so v Sloveniji leta 2024 ustanovili pisarno ESERO, izobraževalno pisarno Ese, ki deluje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Velik napredek je bil po besedah Permozer dosežen z novimi študijskimi programi, kot je SpaceMed - vesoljska medicina, ki ga Slovenija izvaja v sodelovanju z Nemčijo in Francijo. Prav tako Univerza v Mariboru v sodelovanju z Eso razvija svoj študijski program z vesoljskimi vsebinami.

Kljub vsem tem korakom nas čaka še veliko dela, predvsem na področju osveščanja o pomenu vesolja za ljudi na Zemlji, je še poudarila Permozer.