Članstvo v Esi in Cernu krepi raziskovalno odličnost in gospodarsko prepoznavnost Slovenije v svetu
Ljubljana, 23. decembra - Slovenija s članstvom v Cernu in Esi dokazuje odličnost svojih raziskovalcev in podjetij, pridobiva dostop do vrhunskih programov ter krepi svojo mednarodno prepoznavnost, so poudarili govorci na okrogli mizi v okviru dogodka Vtis leta 2024. Njen uspeh v obeh organizacijah pa bo odvisen od tega, kako učinkovito bo izkoristila ponujene priložnosti.
Slovenija bo 1. januarja 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), v prihodnjem letu pa tudi polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (Cern). Z obema organizacijama sodeluje že dolgo časa kot pridružena članica.
Kot je na okrogli mizi, ki je v organizaciji Društva v tujini izobraženih Slovencev (Vtis) danes potekala v Ljubljani, povedala posebna odposlanka za agendo ženske, mir in varnost z ministrstva za zunanje in evropske zadeve Darja Bavdaž Kuret, je članstvo Slovenije tako v Esi kot v Cernu rezultat uspešnega delovanja slovenske diplomacije, ki učinkovito povezuje slovensko gospodarstvo in znanost s tujino.
Poudarila je, da je za uspešno delovanje v teh vrhunskih organizacijah, katerih poslanstvo je delo za dobrobit človeštva, ključna državna podpora raziskavam in inovacijam.
Generalni direktor direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecl je poudaril, da sodelovanje z Eso in Cernom slovenskim podjetjem in raziskovalnim inštitucijam ne prinaša le finančne podpore, ampak odpira vrata do velikih partnerjev in povečuje njihovo prepoznavnost.
Po besedah vodje Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanje Permozer bo Slovenija s polnopravnim članstvom v Esi pridobila glasovalne pravice in možnost sodelovanja pri dveh pomembnih programih, temeljnem tehnološkem raziskovalnem programu in znanstvenem programu.
Kot je poudarila, je Slovenija z učinkovitim povezovanjem gospodarstva, inštitutov in univerz že dosegla uspešno sodelovanje v številnih Esinih projektih, s svojimi dosežki pa dokazuje odličnost in pridobiva priložnost tudi na mednarodnih razpisih drugih agencij.
Med pomembnimi dosežki je omenila pridružitev ameriškemu programu Artemis Accord ter sklenitev bilateralnih sporazumov z drugimi vesoljskimi agencijami, ki dodatno krepijo razvoj gospodarstva in globalno prepoznavnost slovenskih podjetij.
"Naša vizija je še povečati število podjetij, ki delujejo v vesoljskem sektorju, in jim omogočiti dostop do Esinih projektov ter projektov drugih organizacij," je poudarila.
Slovenija bo s polnopravnim članstvom v Cernu po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jureta Gašpariča dobila enakovreden glas pri odločanju o prihodnjih usmeritvah, od nadaljnjih investicij v Veliki hadronski trkalnik do razvoja novih projektov.
Članstvo, kot je dejal, odpira tudi dostop do izobraževalnih programov in omogoča slovenskim podjetjem neomejeno sodelovanje pri Cernovih projektih. "Naš uspeh pa bo odvisen od naše aktivnosti. Če bomo priložnosti izkoristili, se bo vložek večkrat povrnil, tako finančno kot v širšem smislu," je dejal.
Slovenci so v Cernu med drugim že pomembno prispevali k eksperimentu Atlas, v okviru katerega so leta 2012 odkrili Higgsov bozon. Kot je dejal Marko Mikuž z Instituta Jožef Stefan, ki prav tako deluje v Cernu, pa se zdaj osredotočajo na nadgradnjo detektorjev, ki bo omogočila še natančnejše raziskave.
"Trenutno na primer gradimo dele detektorja, ki jih bomo okoli leta 2030 izpostavili najvišjim možnim energijam, da bi odkrili še kaj onkraj Higgsovega bozona," je izpostavil.
Kot je še dodal Gašparič, programi, ki jih podpirata Cern in Esa, odpirajo številne priložnosti tudi za dijake, študente ter doktorske in podoktorske raziskovalce, pri čemer je ključno tudi pritegniti v tujini izobražene Slovence nazaj v Slovenijo.