Marcos Bavdaž: Skupaj raziskujemo vesolje - Slovenija polnopravna članica ESA

Ko sem predstavljal novo knjigo z naslovom Noordung.doc je bila velika skupina študentov v Ljubljani navdušena in zainteresirana za vesolje. Razložil sem delo Hermana Potočnika, ki ga je leta 1928 objavil v knjigi Problem vožnje po vesolju, njegovo vrtljivo vesoljsko postajo, njegova razmišljanja o opazovanju Zemlje, telekomunikacijah in ničelni gravitaciji ter prikazal, kaj danes počnemo v Evropski vesoljski agenciji (ESA).

Nadalje sem razložil pomen mednarodnega sodelovanja za premagovanje izzivov potovanja v vesolju ter navedel primer ESA, ki je bila ustanovljena pred pol stoletja, da bi dosegla stvari, ki se jih posamezne evropske države ne bi mogle lotiti same. V zadnjih desetletjih je ESA uvedla lasten navigacijski sistem (Galileo), vzpostavila neodvisen dostop do vesolja (nosilni raketi Ariane in Vega) in upravlja najsodobnejše satelite za opazovanje Zemlje, ki nam pomagajo napovedovati vreme in optimizirati kmetijsko pridelavo.
Spraševal sem se, ali bodo kateri od teh navdušenih mladih pozneje delali v podjetjih, povezanih z vesoljsko tehnologijo?

Danes, 1. januarja 2025, je Slovenija postala 23. država članica ESA, s čimer so se slovenskim inženirjem, znanstvenikom, podjetjem in institucijam odprla vrata za polno sodelovanje v vesoljskih projektih in programih ESA. Slovenski talenti in ustvarjalci bodo imeli dostop do zanimivih misij ESA, v katerih Evropejci skupaj razvijajo tehnologijo za miroljubno rabo vesolja v korist svojih prebivalcev, in bodo lahko prispevali k njihovemu uspehu. V ESA se nove zamisli in nove tehnologije razvijajo v okviru večnacionalnih skupinskih prizadevanj, ki bodo zdaj vključevala tudi Slovenijo, kar bo izboljšalo razumevanje našega sveta.

Kot polnopravna članica Slovenija danes vstopa tudi v Znanstveni program ESA, direktorat, v katerem delam sam. Tam razvijamo in upravljamo zelo znane misije na druge planete ter tudi vesoljske teleskope, s katerimi preučujemo naravo in zgodovino vesolja. Dediščina ESA na področju vesoljske znanosti je vrhunska: najbolj oddaljen pristanek človeštva je izvedla Evropa, ko je na Saturnovo luno Titan poslala sondo Huygens. Misija Planck je ustvarila najboljšo sliko vesolja, ko je bilo to staro le 400 tisoč let. Evropa je prva pristala na kometu (Rosetta), sonde ESA pa potujejo na Merkur (BepiColombo) in Jupiter (Juice). Vesoljski observatoriji ESA so zelo konkurenčni in prinašajo množico podatkov o zvezdah (Gaia), galaksijah, eksoplanetih (Cheops) in temni snovi (Euclid), kar vodi do prelomnih znanstvenih spoznanj in objav.

Te znanstvene misije zahtevajo sodelovanje med različnimi disciplinami in industrijami, odvisne so od tehnoloških inovacij in ustvarjalnih rešitev. Naložbe na tem področju izboljšujejo konkurenčnost vključenih podjetij in institucij, pogosto pa se dognanja uporabljajo tudi v izdelkih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Naložbe v ESA imajo velik družbeno-ekonomski učinek in pozitiven finančni donos za vsako od vključenih držav.

Konvencija ESA zagotavlja, da se naložbe držav članic vrnejo v nacionalna gospodarstva v obliki industrijskih pogodb za razvoj tehnologij in misij. Zaradi te politike je za države članice zelo privlačno, da se prijavijo na programe ESA, kjer lahko določijo svoje prednostne naloge in razvijajo svoje interese. Slovenija se je dobro pripravila na polnopravno članstvo v ESA in pripravila svojo vesoljsko strategijo ob upoštevanju nacionalnih potreb in spodbujanju zmogljivosti svoje industrije. Vendar pa bo treba še več dela, da se opredelijo področja in niše, kjer so lahko slovenski strokovnjaki in subjekti najbolj produktivni in konkurenčni.

Ena od mojih nalog je opredeliti kritične tehnologije, ki bodo potrebne za prihodnje znanstvene misije ESA. S svojo ekipo pripravljamo tehnološke delovne načrte in izvajamo industrijske dejavnosti za ustvarjanje teh tehnologij. Pri tem lahko upoštevamo tudi slovenske subjekte in vključimo slovenske talente.

Znanstvene misije ESA so tehnološko gonilo in zahtevajo precejšnjo inovativnost, da bi bile boljše od prejšnjih misij. Tak primer je primarno zrcalo infrardečega teleskopa Herschel, ki je še vedno največji monolitni teleskop v vesolju. Za izdelavo izjemno lahkega, a zelo togega in stabilnega primarnega zrcala iz posebnega keramičnega materiala, silicijevega karbida, je bilo treba ustvariti nove industrijske zmogljivosti. Ta tehnologija je kasneje omogočila astrometrično misijo Gaia, ki je trenutno ena od znanstveno najproduktivnejših vesoljskih misij vseh časov. Z njo je mogoče izmeriti položaje zvezd z izjemno natančnostjo, kakršna bi bila na primer potrebna za razločitev premera kovanca na Luni. S to tehnologijo je misija Gaia poleg merjenja pravilnega gibanja milijarde zvezd naše galaksije lahko odkrila na stotine kometov, na tisoče asteroidov in na stotine črnih lukenj.

Slovenija bo prispevala k prihodnjim znanstvenim misijam ESA, ki so zdaj v pripravi, vključno z vodilnim observatorijem NewAthena, rentgenskim teleskopom, ki dopolnjuje druge velike observatorije, ki se trenutno gradijo na Zemlji. Slovenski prispevki bodo verjetno poleteli na Saturn in pristali na njegovi luni Enceladus, kjer bodo preučevali ledene vulkane in iskali znake življenja. Prepričan sem, da bo vstop Slovenije kot polnopravne članice ESA številnim mladim ponudil odlične priložnosti za sodelovanje pri teh prizadevanjih.
Slovenija, dobrodošla v ESA!