SOS za zrak: Pozimi povišane ravni delcev v zraku, poleti ostaja težava ozon

Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu in industrijskim virom priključijo še kurišča, predvsem izpusti iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso, ter neugodni podnebni pogoji.

"Stanje je vsako zimo približno enako. So obdobja, ko je nizka onesnaženost zraka, in so obdobja, ko je zrak prekomerno onesnažen," je za STA povedala vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje (Arso) Tanja Koleša.

Pomembno vlogo v posameznem kraju igrata vreme in relief. "10. januarja so bile zaradi padavin na večini merilnih mest vrednosti delcev tako nizke, da jih merilne naprave niti niso zaznale. V zadnjem tednu decembra 2024 pa je bila situacija popolnoma drugačna; kakovost zraka je bila slaba, urne vrednosti delcev so bile višje od 100 mikrogramov na kubični meter, dnevne vrednosti pa so presegle mejno dnevno vrednost 50 mikrogramov na kubični meter. Takrat je bil prisoten temperaturni obrat, ki je povzročil, da so se izpusti škodljivih snovi dalj časa zadrževali pri tleh in se niso mogli razredčiti višje v atmosfero," je pojasnila.

Onesnaženost z delci PM10 v letu 2023 na ravni preteklih let

Na letni ravni je bila onesnaženost zraka z delci PM10 v Sloveniji v letu 2023 podobna kot v preteklih letih. Za leto 2024 pa meritve do konca novembra kažejo, da je bilo tudi lani največ preseganj dnevnih mejnih vrednosti v Murski Soboti in Ljubljani, dodatno pa tudi v Črnomlju, kjer prej niso opravljali teh meritev.

Na nobenem državnem merilnem mestu niso presegli dovoljenega števila preseganj. Zakonodaja dovoljuje na vsakem merilnem mestu 35 preseganj dnevne mejne vrednosti PM10 na leto. Lani jih je bilo do 1. decembra največ (25) v Črnomlju, na merilnem mestu na Cankarjevi cesti v Murski Soboti 24 ter na merilnem mestu Ljubljana Vič 23, izhaja iz podatkov Arsa.

Je pa bila glede na preliminarne podatke Arsa za lani v Črni na Koroškem kar 52 dni presežena mejna dnevna vrednost za PM10. Pristojni sicer opozarjajo na previdnost pri uporabi teh podatkov. Ugotavljajo namreč, da mesto merilne postaje, ki ni del državne mreže in je bila tam postavljena po ujmi avgusta 2023, ne povsem ustreza zahtevam zakonodaje, zato iščejo novo lokacijo.

Za zdravje najnevarnejši so delci v podskupini PM2,5, ki jih med drugim vsebujejo saje, dim, delci pnevmatik, prah in drobci prsti. Dnevna mejna vrednost za te delce zaenkrat še ni zakonsko določena, letna mejna vrednost 20 mikrogramov na kubični meter pa v letu 2023 po podatkih Arsa ni bila presežena na nobenem merilnem mestu, povprečno je znašala 14 mikrogramov. Najvišjo povprečno letno vrednost PM2,5 so izmerili ob Cankarjevi cesti v Murski Soboti in je znašala 19 mikrogramov na kubični meter, končnih podatkov za lani pa še ni.

Slovenija v vrhu držav EU pri delcih PM10 in PM2,5

Primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da je Slovenija v vrhu držav EU tako pri delcih PM10 kot PM2,5.

"V Sloveniji so zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogoji za redčenje onesnaženja v zraku pogosto neustrezni. Izpusti škodljivih snovi lahko v hladnih mesecih v jezerih hladnega zraka ostajajo dlje časa in ob več dni trajajočih temperaturnih obratih se v razmeroma majhnem volumnu zraka lahko nabere veliko onesnaženja. Situacija je najbolj problematična v poseljenih dolinah in kotlinah, kjer je gostota prebivalstva največja in je tudi izpustov običajno največ. Čeprav v primerjavi z drugimi državami EU v Sloveniji izpusti škodljivih snovi v zrak niso posebej visoki, je zaradi kopičenja onesnaževal v zaprtih dolinah in kotlinah v zimskem času lahko onesnaženost zraka tudi zelo visoka," je pojasnila Koleša.

Državna merilna mreža obsega nekaj več kot 20 merilnih mest. Večina jih je v večjih mestih, kjer je koncentracija prebivalstva največja. Vsako leto izberejo še dodaten kraj za meritve; lani je bil to Črnomelj. "Rezultati tam so nas presenetili, saj je bila kakovost zraka izredno slaba," je povedala Koleša.

Glavni vir delcev PM10 so individualna kurišča in prometni izpusti, na razmere v posameznem kraju pa odločilno vpliva meteorološka situacija. "Črnomelj je v kotlini, kjer se hladen zrak dalj časa zadržuje, ga ne prepiha in vsi izpusti ostanejo tam. Daljinskega ogrevanja pa tudi najbrž ni prav veliko," je pojasnila.

V letu 2023 so potekale enoletne meritve kakovosti zraka še v Ilirski Bistrici, kjer pa so bile izmerjene ravni delcev kljub drugačnemu vtisu prebivalcev med nižjimi v državi.

Benzen in dušikovi oksidi v okviru dovoljenih vrednosti, večja težava ozon

Med kurilno sezono se v zraku pojavlja tudi benzen, a znotraj mejnih vrednosti. Dušikovi oksidi, ki izhajajo iz prometa, so povišani ob prometnih cestah. "Dušikovi oksidi so problem večjih aglomeracij in večjih mest v Sloveniji, a v zadnjih letih nimamo več primerov, ko bi bile vrednosti višje od dovoljenih, tako da smo v tem pogledu v Evropi med manj onesnaženimi državami," je povedala Koleša.

Večja težava je prizemni ozon, ki se pojavlja v toplejših mesecih. Ozon ni primarno onesnaževalec, torej ni izpustov iz ozona, ampak nastane na osnovi drugih onesnaževal. Največkrat so to dušikovi oksidi, če je temperatura dovolj visoka. "Na Primorskem so pri nas idealni pogoji, ker pride iz onesnažene severne Italije veliko predhodnikov ozona, ki potem v kombinaciji s toploto oz. soncem reagirajo," je pojasnila strokovnjakinja.

V krajih, ki jih ne pokriva državna merilna mreža, meritev kakovosti zraka ne izvajajo oz. je to odločitev posamezne občine. "Državna merilna mreža je že zdaj predimenzionirana glede na zahteve zakonodaje. Imamo bistveno več meritev, ker je Slovenija tako majhna," je povedala Koleša.

Januarja 2030 novi standardi kakovosti zunanjega zraka

Z 10. decembrom 2024 je začela veljati nova evropska direktiva o kakovosti zunanjega zraka. Slovenija ima dve leti časa, da jo prenese v svoj pravni red. Določa višje standarde kakovosti zunanjega zraka, ki so se tako približali smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Nova direktiva med drugim vzpostavlja strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala ter uvaja dodatna merilna mesta za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih. Določa tudi dnevno mejno vrednost za delce PM2,5, ki bo znašala 25 mikrogramov na kubični meter in bo lahko presežena največ 18 dni v koledarskem letu.

Novi standardi kakovosti zunanjega zraka bodo začeli veljati s 1. januarjem 2030 in če jih država ne bo izpolnjevala, bodo sledile tudi kazni.

V prizadevanjih za izboljšanje kakovosti zraka je vlada maja lani sprejela tudi operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka. Ta predvideva ukrepe na številnih področjih, vključno z energetiko, ogrevanjem v gospodinjstvih, industrijo, prometom in kmetijstvom.

Pri Eko skladu so na voljo subvencije za zamenjavo dotrajanih malih kurilnih naprav. Iz Sklada za podnebne spremembe je za obdobje 2023-2026 namenjenih skupaj 117 milijonov evrov za spodbude za večjo avtonomijo pri energetski oskrbi stavb in zamenjavo starih kurilnih naprav.

Ob tem na okoljskem ministrstvu poudarjajo, da tudi nove individualne naprave za ogrevanje na trdno biomaso bolj onesnažujejo okolje kot večina drugih načinov ogrevanja. Zato predlagajo, da takšen način ogrevanja "pride na vrsto šele, ko drugi načini ogrevanja niso izvedljivi ali ekonomsko upravičeni".

Prav tako pozivajo k rednemu čiščenju in pregledom kurilnih naprav ter k uporabi ustreznega goriva. "Ker je pomembno, s kakšnim gorivom se ogrevamo, je ministrstvo tudi v letu 2024 financiralo test kakovosti lesenih peletov in drv, ki je potrošnikom lahko v pomoč za lažjo odločitev pri nakupu goriva," so sporočili.

Onesnaženost zraka vpliva na zdravje

Izpostavljenost onesnaženemu zraku je škodljiva za vse prebivalce, najbolj pa so po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ogroženi starejši odrasli, dojenčki in otroci, nosečnice in kronični bolniki s srčno žilnimi obolenji, boleznimi dihal in sladkorno boleznijo.

Ko je zrak slabše kakovosti, naj se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih in omejijo fizično aktivnost. Bivanje na prostem in prezračevanje bivalnih prostorov naj omejijo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja.

Pri zadrževanju na prostem NIJZ svetuje ljudem, da se izogibajo bližine prometnic. Pazijo naj tudi, da notranjih prostorov dodatno ne onesnažujejo, na primer s prižiganjem sveč ali kurjenjem v odprtem ognjišču.

Po najnovejši raziskavi Evropske agencije za okolje (EEA) se je stopnja umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati dolgotrajni izpostavljenosti delcem PM2,5, v Sloveniji med letoma 2005 in 2022 zmanjšala za 45 odstotkov.

Kratkoročnejša primerjava pa pokaže, da se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5, v Sloveniji leta 2022 glede na leto prej povečalo za 90 na 1280. "To je velika številka, ki potrjuje, da zrak od vseh dejavnikov, tudi vode, najbolj vpliva na naše zdravje," je za STA povedal dekan Fakultete za znanosti o okolju Griša Močnik.

Dolgotrajni izpostavljenosti onesnaženosti z dušikovim dioksidom je bilo mogoče po ocenah EEA v Sloveniji leta 2022 pripisati 140 smrti (leto prej 160), onesnaženosti z ozonom pa 340 (leto prej 140).