STAznanost

Slovenija v konzorciju za izgradnjo največjega observatorija za astronomijo z visokoenergijskimi kozmičnimi fotoni

Nova Gorica, 14. januarja - Slovenija je del konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture za Observatorij polja teleskopov Čerenkova (CTAO ERIC), ki ga je prejšnji teden potrdila Evropska komisija. Namen projekta CTAO ERIC je izgradnja in upravljanje največjega observatorija na svetu za napredne astronomske raziskave z visokoenergijskimi kozmičnimi fotoni.

Konzorcij so po navedbah Evropske komisije vzpostavili 7. januarja. Pobudo zanj so komisiji predložile Avstrija, Češka, Francija, Nemčija, Italija, Poljska, Španija in Slovenija ter Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli (ESO). Država članica gostiteljica CTAO ERIC pa bo Italija.

CTAO ERIC bo sestavljen iz dveh sklopov - severni se gradi na La Palmi na Kanarskih otokih v Španiji, južni pa v kraju Paranal v puščavi Atacama v Čilu, so sporočili z Univerze v Novi Gorici.

Kot največji observatorij za visokoenergijsko astronomijo bo prispeval tako k splošnemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju kot tudi k inovacijam in drugim družbenim izzivom, zato predstavlja dodano vrednost v zvezi z razvojem evropskega raziskovalnega prostora, so navedli.

Evropskim in mednarodnim raziskovalcem iz držav članic bo zagotavljal dostop do edinstvenih raziskovalnih podatkov, ki bodo omogočali boljši in celovitejši pogled na vesolje ter boljše razumevanje njegovih gradnikov, interakcij med njimi in visoko-energijskih procesov v njem, so še dodali.

Slovenski znanstveniki z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan že od leta 2013 sodelujejo v mednarodnem konzorciju Cherenkov Telescope Array (CTAC), ki je pripravil idejno zasnovo observatorija in raziskovalnih strategij. Kot so zapisali na univerzi, so v pripravljalni fazi na izgradnjo prispevali k širokem naboru znanstvenih projektov in objav ter soustvarjali raziskovalno strategijo CTAO.

Osredotočajo se na zanimiva področja raziskav v visokoenergijski astrofiziki, in sicer na raziskave temne snovi in nove fizike z uporabo metod strojnega učenja ter uporabo meritev drugih eksperimentov s področja astrofizike delcev visokih in ekstremnih energij.

Slovenska raziskovalna skupina aktivno prispeva k pripravam na izgradnjo CTAO tudi na infrastrukturnem področju. V sodelovanju z Avtonomno univerzo v Barceloni in Univerzo v Padovi prispeva k razvoju Ramanskega lidarja za karakterizacijo in spremljanje atmosfere nad observatorijem na La Palmi.

V Sloveniji izgradnjo CTAO in sodelovanje slovenskih znanstvenikov pri projektu podpira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v okviru Načrta razvoja raziskovalne infrastrukture 2030.