Na ogled portreti prejemnic in prejemnikov državnih nagrad na področju znanosti, raziskav, inovacij

Razstavo na Krakovskem nasipu v Ljubljani je pripravilo ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije v sodelovanju s Turizmom Ljubljana. Kot je ob odprtju razstave dejal državni sekretar na ministrstvu Urban Kodrič, so se v minulem letu na ministrstvu odločili, da še okrepijo družbeno veljavo in prepoznavnost prejemnic in prejemnikov nagrad, podelitev katerih sicer poteka že vrsto let.

Z razstavo bo po njegovih besedah širša javnost dobila vpogled v dosežke, ki prispevajo k razvoju znanosti in inovacij ter s tem k razvoju družbe.

"Slovenija se lahko pohvali z izjemnimi znanstvenicami in znanstveniki, inovatorkami in inovatorji. Njihovi dosežki odmevajo tudi zunaj meja, zato so dragocene ambasadorke in dragoceni ambasadorji naše države. Prav tako kot naši športnice in športniki, le da morda manj prepoznavni, zato je ena izmed nalog našega ministrstva, da povečamo prepoznavnost slovenskih znanstvenic in znanstvenikov, inovatork in inovatorjev v družbi," je poudaril Kodrič.

Na razstavi so na ogled portreti 15 prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka znanosti za leto 2024.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta v lanskem letu prejela inženir kemijske tehnologije Željko Knez in razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa Igor Akrapovič, lastnik podjetja Akrapovič. Priznanje ambasadorka znanosti so za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije podelili Kristini Djinović-Carugo.

Zoisove nagrade za vrhunske dosežke so šle v roke Ivanu Šprajcu za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki, Igorju Klepu za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe, Tomažu Katrašniku za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost in Damjani Rozman za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike.

Zoisova priznanja so prejeli Uroš Potočnik za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino, Andreja Benčan Golob za dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov, Lev Vidmar za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov, Tomaž Grušovnik za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali, Mitja Lainščak za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine in Vito Vitrih za pomembne dosežke na področju numerične matematike.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so si prislužili Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico.