Slovenski raziskovalci do novih spoznanj o življenju evrazijskega risa
Ljubljana, 28. januarja - Slovenski raziskovalci so nedavno sodelovali pri dveh evropskih raziskavah, ki sta razkrili nova spoznanja o življenju evrazijskega risa. Risi iz različnih območjih po Evropi se razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času, v Sloveniji pa je bilo preživetje odraslih risov med najvišjimi v Evropi, so med drugim pokazali rezultati.
Ljubljana.
V Sloveniji je bilo preživetje odraslih risov, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, med najvišjimi v Evropi.
Foto: L. Hočevar
Evrazijski ris je najbolj ogrožen od treh vrst velikih zveri, ki so širše razširjene po Evropi. Vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije, sta odkrili nova spoznanja o življenju in ogroženosti te skrivnostne mačke v raznolikih evropskih okoljih.
Prva raziskava o plenjenju in prehranjevanju risov je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Animal Ecology. Kot so sporočili z Biotehniške fakultete, ki je vodila raziskavo, večina evropskih risov pretežno lovi srnjad, a se lahko po potrebi prilagodijo tudi na druge vrste plena. Tako so ponekod v Evropi pomemben plen severni ali navadni jeleni, gamsi, zajci ali polhi, so navedli v sporočilu za javnost.
Raziskovalci so opazili, da se risi iz različnih območjih po Evropi razlikujejo v tem, koliko živali uplenijo v določenem času. Risi v manj produktivnih okoljih, denimo v Severni Evropi, uplenijo manj živali kot v produktivnejših okoljih, kot sta Južna in Srednja Evropa, in za lov uporabljajo večja območja. S tem tudi zmanjšajo svoj vpliv na plen, da ne bi ogrozili teh populacij, od katerih so tudi sami odvisni.
Raziskovalci so tudi opazili, da se risi s plenom v povprečju hranijo dva do tri dni, pri čemer je čas hranjenja krajši na tistih območjih, kjer sta prisotna divji prašič in rjavi medved, ki risu pogosto odvzameta plen. Prav tako so se risi krajši čas hranili s plenom na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka.
Po besedah prve avtorice študije Terese Oliveira z Biotehniške fakultete je razumevanje razlik v plenjenju in prehranjevanju risov ključno za naravovarstvo, zlasti ob hitrih okoljskih spremembah.
V drugi raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Conservation Biology, so raziskovalci združili podatke o 681 odraslih risih, opremljenih s telemetričnimi ovratnicami, in raziskali njihovo preživetje ter vzorce smrtnosti. Ugotovili so, da se je na evropskem nivoju preživetje posameznih risov precej razlikovalo, Slovenija pa se je uvrščala med države, kjer je bila smrtnost najnižja.
Naravna smrtnost je bila večinoma relativno nizka. Po pričakovanjih je bila smrtnost večja na območjih z večjim vplivom človeka, medtem ko se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov, so navedli.
V Sloveniji, kjer odstrel risa ni dovoljen, je bilo nezakonito ubijanje redko. Raziskovalci so opazili še, da je v povprečju preživetje samic za polovico večje kot preživetje samcev, saj so manj drzne in manj izpostavljene stikom z ljudmi.
Kot je dejal Miha Krofel z Biotehniške fakultete in eden od vodij raziskav, so tako obsežni raziskavi lahko opravili zahvaljujoč vseevropski mreži raziskovalcev risov EuroLynx, ki je omogočila dostop do podatkov iz različnih držav.
Obe raziskavi sta sofinancirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS prek projektov InterMuc in ExtremePredator ter Evropska unija v okviru projekta Life Lynx.