Orodja generativne umetne inteligence uporabljalo več kot dve tretjini dijakov in študentov

Uporaba naprednih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, je tesno povezana z razvojem digitalne družbe in njeno zmožnostjo prilagajanja tehnološkemu napredku, poudarjajo na Statističnem uradu RS (Surs).

V Sloveniji je po njihovih podatkih internet v prvem četrtletju 2024 uporabljalo 91 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let (v EU 93 odstotkov). Delež takih uporabnikov interneta je bil največji med prebivalci z višješolsko, visokošolsko ali še višjo izobrazbo (99 odstotkov), sledili so srednješolsko izobraženi (91 odstotkov), najmanjši delež pa je bil med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo (78 odstotkov).

V opazovanem obdobju so internet uporabljali vsi dijaki ali študenti. Med zaposlenimi ali samozaposlenimi je bilo uporabnikov 98 odstotkov, med nezaposlenimi 93 odstotkov in med upokojenci 69 odstotkov.

Interneta še nikoli ni uporabljalo sedem odstotkov prebivalcev (v EU pet odstotkov), med osebami, starimi od 16 do 74 let, je bilo takih 29 odstotkov, med starimi od 55 do 64 let pa devet odstotkov. Neuporabnikov je bilo med upokojenci 24 odstotkov, pet odstotkov med brezposelnimi ter en odstotek med zaposlenimi ali samozaposlenimi.

Kot opozarjajo na Sursu, umetna inteligenca pri navajanju informacij uporablja obstoječe podatke, zato je treba preveriti kakovost informacij. Neresnično ali dvomljivo informacijo je v prvem četrtletju 2023 na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo 53 odstotkov prebivalcev, 36 odstotkov jih je preverilo resničnost te informacije, 64 odstotkov pa jih tega ni naredilo. 71 odstotkov slednjih jih je tako ravnalo, ker so že vedeli, da je vir ali informacija nezanesljiva.

Na vprašanje o poznavanju tehnologij umetne inteligence je pritrdilno odgovorilo 57 odstotkov prebivalcev. Najbolj so z njimi seznanjeni dijaki in študenti (94 odstotkov), sledijo zaposleni in samozaposleni (66 odstotkov), najmanj pa upokojenci (24 odstotkov).

Na poznavanje teh tehnologij vpliva tudi raven dosežene izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci je bilo takih 78 odstotkov, med tistimi s srednješolsko izobrazbo 51 odstotkov, med prebivalci z največ osnovnošolsko pa 44 odstotkov.

Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini in DALL-E, je v prvem četrtletju 2024 uporabljalo 21 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež uporabnikov teh orodij je bil največji med prebivalci s terciarno izobrazbo (37 odstotkov), sledili so prebivalci z osnovnošolsko izobrazbo (20 odstotkov) in s srednješolsko izobrazbo 14 odstotkov. Med dijaki in študenti jih je omenjena orodja uporabljalo 70 odstotkov, med zaposlenimi 24 odstotkov ter med upokojenci štirje odstotki.

Sedem od desetih prebivalcev Slovenije še ni uporabljalo orodij generativne umetne inteligence. Pet odstotkov neuporabnikov teh orodij je kot enega od razlogov za to navedlo skrbi zaradi varnosti ali zasebnosti, trije odstotki neuporabnikov interneta pa nezaupanje v informacije na internetu.

Tehnologije umetne inteligence najdemo tudi v številnih drugih pametnih napravah ali sistemih. Pametno uro, zapestnico ali druge pametne dodatke je po podatkih Sursa uporabljala več kot tretjina oz. 36 odstotkov prebivalstva Slovenije (v EU 30 odstotkov).