S spodbujanjem žensk v znanosti do odprave ovir in neenakosti

Ženske so v zadnjih desetletjih množično vstopile v visoko izobraževanje, vseeno pa njihovo število v nadaljevanju akademske kariere upade, je dejala članica komisije za enake možnosti na področju znanosti na ministrstvu za visoko šolstvo in socialna psihologinja Mirjana Ule. "Za ženske še vedno velja fenomen lepljivih tal. Metafora opisuje določene dejavnike, ki ženske zadržijo na nižjih položajih v organizacijski piramidi," je orisala.

Ta fenomen se v Sloveniji po besedah Ule pojavi pri prehodu iz statusa mladih raziskovalk v asistentke in docentke, predvsem pa pri prehodu iz docentk v status izrednih in rednih profesoric. Manjši delež žensk na pozicijah moči in odločanja pa posledično vodi v pristranskosti pri odločanju in vodenju znanstvene politike, je prepričana Ule.

"Ženske v akademski sferi zasedajo predvsem tista delovna mesta, ki imajo manjše možnosti za karierno napredovanje in ugled, na primer pedagoško delo," je izpostavila. Dodala je, da imajo ženske v slovenski akademski sferi približno 20 odstotkov nižje plače kot moški, saj pogosto opravljajo tudi neplačana delovna mesta. Prepričana je, da vse diskriminatorne in pristranske prakse v znanosti omejujejo njen razvoj.

Strukturna biologinja in vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo (EMBL) v Grenoblu Kristina Djinović-Carugo je pojasnila, da na svoji karierni poti ni zaznala neposrednih ovir, vseeno pa so jo večkrat prizadele reakcije moških kolegov, ki so njen uspeh predpisali zgolj njenemu spolu. Kot enega večjih izzivov na začetku kariere mladih raziskovalcev je izpostavila nestabilnosti dela in pogodbe.

Prepričana je, da je pri motiviranju mladih raziskovalk, da gredo na znanstveno pot, pomembno tudi mentorstvo. Izpostavila je tudi pomen odprave stereotipov in vseživljenjski stik z znanostjo za oba spola.

Fizičarka in podoktorska raziskovalka Univerze Duke v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) Neža Ribarič je medtem izpostavila pomen dostopa do vrhunske znanosti in tehnologije, ki jo ponuja delo v Cernu. Dodala je, da nikoli ni imela občutka, da jo pri doseganju ciljev omejuje spol. Mlajšim ženskam in moškim, ki se podajajo na raziskovalno pot, je svetovala, da se ne ustrašijo izzivov.

Za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moškim pa so pomembni tudi mehanizmi, ki se sprejemajo na ravni institucij. Fizik in rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob je pojasnil, da imajo na novogoriški univerzi pravilnik za zagotavljanje enakih možnosti, za njegovo uresničevanje pa skrbi posebna komisija, ki senatu univerze pomaga pripraviti operativni načrt aktivnosti na področju enakih možnosti. Na univerzi pa izvajajo tudi projekt SMASH, v okviru katerega so zavezani zaposliti 40 odstotkov postdoktorskih raziskovalk.