Pri Celjski Mohorjevi družbi četrti del enciklopedije o zgodovini zdravstva na Slovenskem

Avtorica na več kot 500 straneh knjige, ki so jo izdali v sodelovanju z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, obravnava področja interne medicine in razvoja medicinske genetike, kardiologije, hipertenziologije, pnevmatologije in ftiziologije, gastroenterologije, endokrinologije, diabetologije, nefrologije in urgentne medicine ter nujne medicinske pomoči.

Kot je uvodoma povedala Zupanič Slavec, je poslanstvo zdravnika, da varuje življenje šibkejših, zato ni večjega zavezništva kot med bolnikom in zdravnikom. Ob tem je izpostavila nujnost empatičnega čuta zdravniškega osebja ter ohranjanja topline in srčnosti do bolnikov. Vse enciklopedije v zbirki Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem po njenih besedah prežema duh visokega humanističnega poslanstva zdravništva in zdravstvenega osebja.

Opozorila je tudi na aktualne izzive slovenskega zdravstvenega sistema, kot so zaprti oddelki zaradi pomanjkanja medicinskih sester, minimalne plače in odvzetost s prakso pridobljenih kompetenc medicinskim sestram s srednješolsko izobrazbo. V knjigah je po njenih navedbah sočasno opisana tudi ideologija, ki lahko na zdravstveno stroko deluje negativno, sama se namreč boji za prihodnost slovenskega zdravstva.

V peti knjigi bo, kot je napovedala, poglavje posvetila tudi razvoju medicinske etike. Ob tem je spomnila na evtanazijo in poudarila, da je zdravništvo svoboden poklic, zato je zdravniku naložiti takšno odgovornost nedopustno. "Vsak, ki mora nekoga ubiti, se mora dehumanizirati," je dodala.

Po besedah zgodovinarja Jonatana Vinklerja se zgodovina vedno piše za prihodnost, vsak trenutek sedanjosti se v naslednjem trenutku nepreklicno odlepi in odteče v preteklost. Kot je pojasnil, zgodovinopisje kot edina stroka ves ta proces intelektualno transcendira, zato knjiga po njegovem mnenju tudi dokazuje nezatrtost in nezavrtost Slovencev na področju zdravstva. Veseli ga, da je delo izšlo v tiskani obliki.

Urednica Senta Jaunig pa je opozorila, da ima knjiga, dokler ne bo digitalizirana, tako zaradi svoje vsebine kot tudi poljudnoznanstvenih glasil Inštituta za zgodovino medicine in drugih nedigitaliziranih strokovnih besedil, prednost pred umetno inteligenco.

Prva knjiga Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija je izšla leta 2017. Druga knjiga o kirurški stroki, ginekologiji in porodništvu leto kasneje, tretja knjiga o infektologiji, nevrologiji, dermatovenerologiji, onkologiji, zobozdravstvu, strokovnozdravstvenih vedah, predkliniki in zdravstvenem šolstvu pa je izšla leta 2022. Prihajajočo peto knjigo v zbirki je avtorica posvetila raziskovanju razvoja pediatrije, psihiatrije in duhovne oskrbe bolnikov.

Zupanič Slavec je lani prejela Hipokratovo odličje za izjemno delo na področju raziskovanja zgodovine medicine ter prispevek k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine tako doma kot v tujini.