Center za tehnologije genske in celične terapije predvidoma zgrajen do konca leta 2027

V Centru za tehnologije genske in celične terapije, ki za zdaj deluje na Kemijskem inštitutu, v prihodnje pa bo dobil nove prostore, bo potekal razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja. Pacientom z redkimi boleznimi in rakavimi obolenji bodo tako omogočili hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.

Center bo omogočil razvoj naprednih terapij predvsem na področju genskega zdravljenja bolezni, vključno z redkimi nevrorazvojnimi boleznimi, imunoterapijo raka, zdravljenjem nevrodegenerativnih bolezni in razvoj drugih biomedicinskih zdravil.

Benčina je v izjavi za medije dejala, da v Sloveniji še ni akademskega infrastrukturnega centra, ki bi proizvajal inovativna zdravila in jih vpeljal v klinično prakso. Po njenih besedah bo center pripomogel k poenostavljeni dostopnosti do zdravil in zaposloval mnoge raziskovalce.

Golob je ob obisku izrazil navdušenje nad projektom in dodal, da ga bo država z veseljem podprla. "Super je, da imamo raziskovalce, ki so svetovno uveljavljeni, še lepše pa je takrat, ko lahko rezultate svojega dela ponudijo tudi domači javnosti. Zdi se mi, da te to kot raziskovalca najbolj izpolni," je dejal.

Center bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. Novi prostori bodo namenjeni tudi inštitutu, in sicer bo vanje umeščen laboratorij za elektrokatalizo in laboratoriji za mlade raziskovalce. Začetek gradnje je predviden v drugi polovici letošnjega leta.

Skupna vrednost projekta znaša 30 milijonov evrov. Evropska komisija je projektu na podlagi evropskega razpisa Widening - Teaming for Excellence dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bo prispevalo dodatnih 15 milijonov evrov.

Predstavniki vodstva Kemijskega inštituta in Centra za tehnologije genske in celične terapije so predsedniku vlade in ministru za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorju Papiču predstavili tudi druge dejavnosti inštituta.

Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh meni, da Slovenija dela velike korake pri vzpostavljanju modernega raziskovalnega in inovacijskega okolja. "Vlaganje v raziskovalno infrastrukturo je naslednji ključen korak pri opolnomočenju slovenskega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega okolja. Le tako bomo konkurenčni v globalnem okolju in bomo lahko premoščali inovacijske vrzeli," je dejal.

Soustanoviteljica Fundacije CTNNB1 Špela Miroševič in predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na ljubljanski pediatrični kliniki Damjan Osredkar sta predsednika vlade seznanila s potekom razvoja zdravila Urbagen, ki je poimenovan po dečku Urbanu s sindromom CTNNB1.

"Urbanovo kri smo poslali v laboratorij v Avstraliji, ker smo tam našli partnerja, in to je recimo en korak, ki bi ga lahko v prihodnje naredili v Sloveniji, ko bo ta center obstajal," je dejal Osredkar.

"Prednost centra je, da bomo lahko marsikaj naredili v Sloveniji in bistveno ceneje," je povedal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo Roman Jerala. Dodal je, da bi center, če bi bil že zgrajen, lahko pripomogel tudi pri razvoju zdravila Urbagen. Zdravilo je sicer v zadnji fazi, proizvaja ga podjetje v Španiji, predvidoma proti koncu leta pa bi ga že lahko prejel prvi pacient.