Ljubljana.
Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji (GAMS).
Foto: posnetek zaslona spletne strani
Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji prvič tudi s prikazom podatkov o eroziji prsti
Ljubljana, 13. maja - ZRC SAZU je objavil prvi natančni digitalni prikaz letne erozije prsti v Sloveniji. Prikaz je dostopen v spletnem Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji, ki obsega digitalne prikaze zgodovinskih naravnih nesreč od 19. stoletja dalje ter nevarnost nastanka poplav, potresov, zemeljskih in snežnih plazov ter gozdnih požarov.
Ljubljana.
Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji (GAMS).
Foto: posnetek zaslona spletne strani
Kot pojasnjujejo na ZRC SAZU, je erozija dolbenje, razjedanje in odnašanje kamnine in preperine predvsem zaradi delovanja vode in vetra. Če se pri tem izgublja prst, govorimo o eroziji prsti. V Sloveniji po njihovih navedbah prevladuje vodna erozija prsti kot posledica padavin. Gre za enega od elementov degradacije okolja, ki neposredno vpliva na rodovitnost prsti in s tem na kmetijsko proizvodnjo, zato predstavlja dolgoročen okoljski, upravljavski in tudi ekonomski problem, so opozorili.
Na ravni Slovenije so zato tokrat prvič objavili digitalni zemljevid erozije prsti, ki prispeva k trajnostnemu upravljanju in varstvu slovenskih prsti ter pomaga pri načrtovanju rabe prostora.
Novi zemljevid, prikazan v Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji, podpira občine in druge upravljavce prostora pri trajnostnem upravljanju in varstvu prsti.
Podatki so uporabni za oceno erozije prsti na kmetijskih oz. obdelovalnih zemljiščih, gozdnih zemljiščih, pašnikih in travnikih, kot tudi pri načrtovanju posegov v prostor, zlasti gradbiščih, odlagališčih odpadkov in sanaciji degradiranih zemljišč.
Uporabni so tudi pri oceni erozije prsti po različnih prostorskih enotah, na primer porečjih ali katerihkoli upravnih enotah. Sloj Erozija v Geografskem atlasu naravnih nesreč v Sloveniji je temelj tudi za pripravo predpisov in strategij varovanja prsti ter pripravo ukrepov proti eroziji, so zapisali. Posebej je uporaben za občinske prostorske načrtovalce pri umeščanju objektov v prostor. Omogoča tudi primerjavo različnih scenarijev rabe zemljišč in podnebnih sprememb, kar je ključno za trajnostno načrtovanje in upravljanje zemljišč v Sloveniji, so dodali.
K vsebini Geografskega atlasa naravnih nesreč v Sloveniji lahko prispeva vsak s klikom na povezavo Sporoči naravno nesrečo! ter z vključitvijo informacij o opaženih naravnih nesrečah v svoji pokrajini.