V sredo volitve rektorja ljubljanske univerze

V sredo bodo na ljubljanski univerzi volili novega rektorja, saj se zdajšnjemu Gregorju Majdiču septembra izteče štiriletni mandat. Rektorja sicer volijo pedagogi in strokovni delavci, ki so zaposleni vsaj za polovični delovni čas, in študenti univerze. Glasovi študentov in strokovno-administrativnega kadra predstavljajo po petino glasov, glasovi visokošolskih učiteljev pa 60 odstotkov.

Volitve rektorja na vseh 26 članicah in rektoratu bodo potekale preko spletnega sistema, morebitni drugi krog bo 16. aprila.

Majdiča za nov mandat predlaga veterinarska fakulteta, dekanjo fakultete za farmacijo Metko Mlinarič Raščan podpira njena fakulteta, nekdanjo dekanjo ekonomske fakultete Metko Tekavčič pa ekonomska fakulteta.

Kandidati med drugim izpostavljajo pomen avtonomije

Javne predstavitve kandidatov so ta mesec potekale po fakultetah, na rektoratu in prek spleta. Vsi trije so v svojem videnju vodenja univerze izpostavljali pomen njene avtonomije in internacionalizacije ter skrb za študente.

Aktualnega rektorja Majdiča so za ponovno kandidaturo spodbudili ključni dosežki v preteklem obdobju. Med njimi izpostavlja uvedbo 56 novih interdisciplinarnih študijskih predmetov s področja digitalizacije in trajnosti, vzpostavitev samostojnega in neodvisnega sistema ocenjevanja raziskovalnega dela v okviru stabilnega financiranja, uvedbo novih mehanizmov podpore za mlajše raziskovalce ter mednarodno prebojne raziskovalne projekte.

V svoj program je tako zapisal, da želi nadaljevati začete procese, načrtuje pa tudi prenovo študijskih programov, vključevanje v koncept evropske diplome, uveljavljanje evalvacije znanstvenoraziskovalnega dela in napoveduje skrb za študente. Ob tem je izrazil upanje v skorajšnji sprejem novega visokošolskega zakona, ki bo zagotovil avtonomijo članic tudi pri uvajanju novih študijskih programov.

Njegovo kandidaturo so pospremile tudi medijske objave o domnevni zapravljivosti njega in njegovega kabineta. Majdič je v odzivu na Facebooku navedbe označil za zavajajoče in se vprašal o ozadjih in namenih takšnih objav le malo pred volitvami.

Mlinarič-Raščan je prepričana, da je institucionalna avtonomija pogoj za dolgoročen razvoj in konkurenčnost univerze, ki jo "krepimo v proaktivnem delovanju in konstruktivnem dialogu s sooblikovalci družbene krajine". Kot rektorica se bo zavzemala za etičnost in enake možnosti za vse, spoštljiv odnos med sodelavci in študenti ter krepila njihovo pripadnost ljubljanski univerzi. Pri vodenju pa ji bodo najbolj koristile bogate izkušnje iz akademskega, raziskovalnega in organizacijskega področja, je prepričana.

Mednarodno uveljavljena strokovnjakinja, nacionalna direktorica v evropskem konzorciju raziskovalnih infrastruktur EATRIS in predsednica nacionalne komisije za Unesco bi spodbujala interdisciplinarno in mednarodno sodelovanje, krepitev vrednot trajnostnega razvoja, odgovornosti do skupnosti ter prispevka univerze k družbenemu, gospodarskemu in tehnološkemu napredku Slovenije. Za uresničevanje že sprejete vizije univerze želi poiskati inovativne rešitve.

Tekavčič pa meni, da je prevzemanje vodilnih funkcij na univerzi in njenih članicah sedaj bolj kot kdaj prej predvsem prevzemanje odgovornosti za pokončno držo in uveljavljanje avtonomije univerze ter svobode njenega duha. Kot kandidatka za rektorico je izpostavila poudarke, ki bodo vodilo njenega delovanja, glavni je na študentih. "Ker je univerza zaradi študentov, jim je treba prisluhniti in iskati rešitve skupaj z njimi," je poudarila.

Vodilo njenega delovanja bo tudi avtonomija univerze, ki pa se mora po njenem mnenju uveljaviti navzven, a hkrati z demokratičnimi postopki tudi znotraj sebe. Ob tem je spomnila na strateške dokumente univerze, ki so bili sprejeti z visoko stopnjo soglasja, tako strategija kot posamezni deli. "Ni problem v tem, kaj je v njih zapisano, ampak kako to uresničiti," je dejala.

Tekavčič je je ljubljansko ekonomsko fakulteto vodila kot dekanja v obdobju 2013-2023. Na tem položaju je bila, kot pravi, zelo aktivna tudi v akademskem mednarodnem okolju. Po aferi glede izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost, ki je izbruhnila leta 2015 in v kateri je bila tudi Tekavčič obtožena zlorabe položaja, jo je ljubljansko okrožno sodišče lani septembra oprostilo. Tekavčič je prepričana, da je bila to čista politična afera, medijski linč, ki ji je uničil veliko let življenja.

Med ključnimi izzivi prilagajanje novi visokošolski zakonodaji

Med ključnimi izzivi, ki čakajo novega rektorja ljubljanske univerze, bo zagotovo prilagajanje na spremembe, ki jih bo prinesel novi zakon o visokem šolstvu, ki je tik pred obravnavo na vladi. Zakon med drugim prinaša drugačen sistem financiranja s postopnim dvigom sredstev za študijsko dejavnost, avtonomijo pri akreditaciji novih študijskih programov in ureja ustanavljanje javnih univerz.

Več pomembnih sprememb za univerze prinaša tudi novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v parlamentarnem postopku. Novela zvišuje sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka BDP.

Pomemben del bodočega rektorja bodo tudi aktivnosti za povečanje nastanitvenih kapacitet za študente, kar je eden perečih problemov ljubljanskih študentov. Ključni izziv bo tudi prilagajanje novemu plačnemu sistemu.

Tekma za vodenje največje univerze

Ljubljansko univerzo obiskuje 36.420 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov, strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.

Če bi Majdič dobil nov mandat, bo po Jožetu Mencingerju postal drugi rektor v zgodovini, ki bo vodil univerzo dva mandata. Če bo zmagala katera od kandidatk, pa bo ljubljanska univerza dobila šele drugo rektorico po Andreji Kocijančič.