Ljubljana, Eurostars uHotel.
Posvet v okviru Rektorske konference RS (RK RS) z naslovom Diverziteta kot gonilnik družbenega napredka: Prispevek univerz k socialni vključenosti in pravičnejši družbi.
Foto: Bor Slana/STA

Na posvetu rektorske konference izpostavili pomen univerz za pravičnejšo družbo

Ljubljana, 31. marca - Na današnjem posvetu Rektorske konference RS so spregovorili o vlogi univerz pri spodbujanju enakih možnosti, solidarnosti in socialne odgovornosti. Poudarili so, da univerze niso le kraj za pridobivanje akademskega znanja in prostor raziskovanj, ampak prispevajo tudi k večji socialni vključenosti in pravičnejši družbi.

Ljubljana, Eurostars uHotel. Posvet v okviru Rektorske konference RS (RK RS) z naslovom Diverziteta kot gonilnik družbenega napredka: Prispevek univerz k socialni vključenosti in pravičnejši družbi. Foto: Bor Slana/STA



Predsednica rektorske konference Klavdija Kutnar, ki je rektorica Univerze na Primorskem, je v uvodnem nagovoru spomnila je, da je resorno ministrstvo nedavno predstavilo idejne zasnove za nove projekte oz. podporne dejavnosti univerz. Kutnar upa, da bodo lahko še bolj vključujoči in da "bomo poskrbeli, da se bodo tako naši študentje kot naši zaposleni na univerzah počutili še lepše, kot se počutijo danes".

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urbana Kodriča je zadnje desetletje "prineslo globalne izzive in pomembne spremembe v svetu, kjer se vse bolj zavedamo pomena diverzitete, raznolikosti v različnih segmentih družbe".

Spomnil je na ugotovitve poročila Eurydice o pravičnosti in inkluziji v visokem šolstvu v Evropi, v katerem sta vključevanje in diverziteta navedena kot "temelj za ustvarjanje pravične družbe". Tudi v slovenski resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva je po Kodričevih besedah eden ključnih ciljev spodbujanje enakih možnosti za vse študente, prav tako želijo okrepiti mobilnost študentov in vključevanje več mladih z različnih družbenih in kulturnih ozadij v visokošolske institucije.

"Univerze niso le kraj za pridobivanje akademskega znanja in prostor raziskovanj, so mnogo več, so tudi naše središče, kjer se oblikujejo vrednote, ki razvijajo kritične sposobnosti, kjer se preizkušajo načini medsebojnega soobstajanja in sodelovanja," je poudaril Kodrič. Kot pomembno je izpostavil, da "ne gre le za formalen sprejem raznolikosti, temveč za dejanske spremembe v kulturi delovanja univerz, ki vzpodbuja vključevanje, spoštovanje in odprt dialog".

O vlogi univerz pri družbenem angažmaju in solidarnosti je na posvetu spregovoril profesor na univerzi za permanentno izobraževanje v avstrijskem Kremsu Attila Pausits. Po njegovih besedah mora vsaka država razviti svojo strategijo na področju socialne vključenosti. Med drugim je izpostavil tudi pomen avtonomije univerz. Del poslanstva univerz, ki zajema družbeno angažiranost in zavzemanje za solidarnost, mora namesto osredotočenosti na projekte postati integrativni del univerze, meni.

Predstavniki slovenskih univerz so na posvetu predstavili dobre prakse na področju vključevanja, spodbujanja solidarnosti in zmanjševanja družbene neenakosti. Na Univerzi v Ljubljani poudarjajo pomen odprtodostopnih izobraževalnih gradiv, ki bodo kakovostna, vključujoča in avtorsko urejena. Na Univerzi v Mariboru so v sodelovanju z Društvom študentov invalidov Slovenije pripravili ukrepe za vključevanje študentov s posebnimi potrebami. Na Univerzi v Novi Gorici so med drugim sprejeli ukrepe za prilagoditve za študente s posebnimi potrebami, možnost dela na domu za zaposlene in ukrepe za izdajo nove diplome ob spremembi spola.

Na Novi univerzi so izpostavili fleksibilne študijske programe, podporo študentom iz ranljivih skupin in mednarodno sodelovanje. Na Univerzi v Novem mestu si prizadevajo zmanjšati družbene neenakosti s povezovanjem raziskav, vključujočega izobraževanja in sodelovanja z lokalnim okoljem. Na Univerzi Alma Mater Europaea vidijo potrebo po razvojnih politikah, ki bi omogočile bolj enakomerne priložnosti za izobraževanje in gospodarski razvoj po vsej državi, opozarjajo namreč na izrazite regionalne razlike. Na Evro-sredozemski univerzi (Emuni) pa letos izvajajo pilotni projekt za vključevanje mladih sirskih azilantov v visokošolsko izobraževanje.