Raziskovalka Polona Šafarič Tepeš: Bolečina ni normalna, čeprav smo se naučile, da je

Doktorica znanosti Polona Šafarič Tepeš je slovenska raziskovalka, ki že desetletje živi in dela v ZDA. O svojem delu govori z nalezljivim navdušenjem in jasnim občutkom poslanstva: vodi jo radovednost, visoka raziskovalna etičnost in močna želja, da z znanostjo odpira prostor za teme in bolezni, ki so bile dolgo na robu zanimanja - zlasti, ko gre za zdravje in razumevanje biologije ženskega telesa.

Več let se je posvečala predvsem raziskavam raka, nato pa je to dobro uveljavljeno področje onkoloških raziskav zamenjala s spregledanim in finančno podhranjenim področjem ženskega zdravja. "Znanstveniki moramo včasih sami potiskati meje možnega, kljub zavedanju, da bo pot, ki jo izberemo, veliko težja," je prepričana Šafarič Tepeš.

Razvoj neinvazivnega testa za endometriozo

V zadnjih letih deluje v laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev, Northwell Health v ameriški zvezni državi New York, kjer se posveča raziskavam endometrioze, kronične bolezni žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Z ekipo raziskovalcev razvija neinvazivni test, ki bi na podlagi celic menstrualne krvi potrdil endometriozo.

Za bolezen je značilno, da tkivo, podobno maternični sluznici, raste zunaj maternice in povzroča kronična vnetja, brazgotinjenje in hude bolečine. Čeprav gre za pogosto bolezen, je pot do diagnoze dolga - v povprečju traja osem let in vključuje invaziven kirurški poseg - laparoskopijo. Z neinvazivnim testom bi lahko skrajšali dolgoletno pot do diagnoze in se v celoti izognil invazivnim posegom.

Preboj pri razumevanju celic endometrioze odprlo pot do nove diagnostike

Ena ključnih podlag za razvoj testa je bila prebojna študija, v kateri so ugotovili, da je za celice žensk z endometriozo značilna visoka raven antioksidantov - "kot bi bile na antioksidantskih steroidih," pravi Šafarič Tepeš. Zaradi tega preživijo tudi v okolju, ki bi bilo za večino drugih smrtonosno. Še več - izločajo tudi signale, ki tudi okoliškim celicam sporočajo, naj okrepijo svojo zaščito.

Raziskovalna ekipa je v zadnjih dveh letih naredila pomemben preboj. Na podlagi analize seznama teh antioksidantov in še nekaterih drugih parametrov v celicah v menstrualni krvi lahko z visoko zanesljivostjo ločijo med ženskami z endometriozo, zdravimi ženskami in tistimi, ki so nagnjene, da bodo v prihodnosti razvile endometriozo. To odpira pot k razvoju neinvazivnega diagnostičnega testa, je prepričana znanstvenica.

Trenutno test še ni nared za klinično uporabo, a je - kot pravi raziskovalka - razvoj v polnem teku. Ključni izziv je začetek kliničnih študij, ki so drage in dolgotrajne. Če bo zagotovljeno financiranje, bi lahko prve študije stekle že v naslednjih dveh letih.
Ker pa je endometrioza bolezen, ki se lahko po operaciji ponovi, raziskovalna skupina išče tudi biološke mehanizme, ki bi omogočili trajnejše rešitve. Med možnostmi, ki jih preučujejo, je ideja o ciljanem zdravljenju tik pred menstruacijo, ko bi preprečilo, da se celice maternice vsadijo v trebušno votlino in sprožijo vnetje.

Kot je pojasnila Šafarič Tepeš, so njihove raziskave v zadnjih letih pokazale, da je biologija celic endometrija, tkiva, ki obdaja maternico, "fascinantna". "Če samo pomislite - vsak mesec, ko ženska menstruira, ima pravzaprav odprto rano, ki se skozi življenje več stokrat popolnoma obnovi brez brazgotin. Če bi bolje razumeli te regenerativne mehanizme v endometriju, bi lahko morda to razumevanje uporabili tudi za izboljšanje regeneracije drugih tkiv, ki se ne celijo tako dobro in tvorijo brazgotine, kot so srčna mišica, hrustanec, živci," je prepričana.

Ob tem raziskovalka izraža željo po sodelovanju s slovenskimi raziskovalnimi in zdravstvenimi ustanovami:. "To je zelo ozko področje in v Sloveniji je raziskovalcev, ki se s tem ukvarjajo, izredno malo. A upam, da bo skupnost začela pritiskati tudi na politiko, naj temu področju nameni več sredstev," pravi in kot dober primer izpostavi ZDA, kjer obstajajo ciljno usmerjene pobude izključno za raziskave ženskih bolezni.

Neinvazivni test bi ženskam omogočil, da so slišane

Test iz menstrualne krvi bi bil pomemben mejnik za diagnostiko endometrioze, saj bi omogočil hitrejše, cenejše in bolj dostopno odkrivanje bolezni, predvsem pa bi ženskam omogočili, da so slišane, poudarja Šafarič Tepeš. Mnogo jih je danes še vedno zavrnjenih z besedami, da so te bolečine nekaj normalnega, opozarja.

"Če ti nekdo pove, da med menstruacijo občuti bolečino, kot bi do z nožem rezal notranjost telesa, to ni normalno. Morda je to značilno za endometriozo - ni pa normalno za menstruacijo," poudari. Zato poziva ženske, naj ne zamolčijo bolečine. "Ne moremo več govoriti 'to ni nič'. To je nekaj. In pomembno je."

Poudarja, da se mora ta miselnost spremeniti - in da pobuda za to mora priti iz skupnosti. "Obstajajo tudi druge bolezni - PCOS, adenomioza, endometrioza, kronični endometritis -, ki jih sploh ne poznamo dobro, ne vemo, kako jih zdraviti, zato v sistemu skorajda ne obstajajo. Skupnost se mora tega zavedati - in ustvariti okolje, kjer se ženske jemlje resno."

Za prebojne raziskave bolečine slovenski raziskovalki tri milijone dolarjev

Prav tak pritisk civilne družbe je v ZDA pripeljal do pobude Sprint for Women's Health, v okviru katere je prejšnja ameriška administracija Biden-Harris prvič namenila več kot stomilijonska sredstva izključno za raziskave ženskega zdravja. Na prestižnem razpisu je financiranje v višini treh milijonov dolarjev prejela tudi raziskovalna skupina Slovenke Šafarič Tepeš. V sodelovanju z nevroznanstvenikom Adamom Kepecsem iz Washingtona bodo raziskovali biološke označevalce bolečine pri ženskah z endometriozo. Med tisoči prijav so izbrali le okoli 30 projektov, kar raziskovalka opisuje kot veliko čast.

Cilj raziskave je ugotoviti, ali se v času najhujših simptomov - ko ženske občutijo močno utrujenost, pomanjkanje energije in bolečino - v krvi pojavijo značilne molekularne spremembe, ki jih je mogoče zaznati. In ali so te spremembe specifične za kronično vnetje, ne pa tudi za druge, začasne vzroke slabega počutja.

"V preteklosti je bilo veliko študij neuspešnih, ker so bile premajhne in premalo natančne. Zdaj pa imamo priložnost uporabiti najnaprednejše metode in vključiti večje število žensk, ki bodo zelo dobro okarakterizirane - z znano zgodovino bolezni in spremljanjem skozi čas," pojasnjuje raziskovalka.

Sodelujoče bodo ob različnih časih, ko se počutijo dobro ali slabo, same odvzele vzorce krvi in beležile podatke v aplikaciji. S pomočjo teh vzorcev bodo raziskovalci analizirali preko 12.000 različnih proteinov in drugih analitov/molekul, da bi ugotovili, kateri so povezani s kroničnim vnetjem in bolečino. Cilj je razviti orodje, ki bo ginekologom pomagalo prepoznati, kdaj je bolečina posledica bolezni, ki je povezana s kroničnim vnetjem, in ne z drugimi, začasnimi vzroki slabega počutja.

Dodaja, da se raziskava povezuje tudi z duševnim zdravjem. "Študije kažejo povezave med kroničnim vnetjem in pojavom anksioznosti ter apatije. Skupaj s skupino Adama Kepecsa želimo raziskati, kako molekule iz telesa vplivajo na možgane - in obratno, kako možgani s svojimi odzivi še okrepijo fizične simptome. Gre za začaran krog, ki ga moramo razumeti, če ga želimo prekiniti."

Ob tem poudarja, da gre za izjemno vznemirljivo raziskovalno področje, saj je še vedno zelo novo, skorajda neodkrito. "Če uspe, bomo dobili nekaj, kar bo opolnomočilo tako ženske kot zdravnike. Imeli bodo konkreten dokaz, da bolečina ni namišljena, ampak ima biološko osnovo. To bi bila velika sprememba," poudarja raziskovalka.

Projekt je bil potrjen oktobra lani, s prvimi raziskavami pa so začeli letos, saj je bilo najprej treba pridobiti vse potrebne etične in klinične odobritve, kar je - kot pravi - najdaljši in najzahtevnejši del postopka.

Zgodovinska zapostavljenost ženskega telesa in pomen pritiska javnosti

Eden glavnih razlogov, zakaj je žensko zdravje še danes sistematično zanemarjeno, je po mnenju raziskovalke v tem, da smo se desetletja osredotočali zgolj na reproduktivno zdravje. To se v medicini še vedno odraža - bolezni, ki niso neposredno povezane z zanositvijo, pogosto ostajajo spregledane.

Poleg tega so žensko telo dolgo obravnavali kot "manjšo različico moškega". "Dolgo časa sploh nismo vedeli, da so ženske biološko drugačne - in težko danes obsojamo tiste, ki tega niso vedeli. A zdaj vemo. In zdaj nosimo odgovornost, da nekaj spremenimo," poudarja.

Pomembno se ji zdi, da ljudje razumejo, da so raziskave, ki pomagajo ženskam, pomembne in vredne podpore. Prepričana je, da ima skupnost moč tudi dejansko vplivati na razdeljevanje sredstev. "Davkoplačevalci imamo pravico reči: želimo, da gre del našega denarja tudi za raziskave ženskega zdravja. In če to jasno povemo - kot skupnost in kot znanstveniki -, lahko začnemo spreminjati prioritete tudi na sistemski ravni," je prepričana.

Kot poudarja, vlaganje v žensko zdravje ni le "moralno pravilno, ampak tudi ekonomsko pametno". Lansko leto je McKinsey&Co objavil rezultate študije , s pomembnim sklepom: Če bi države danes začele vlagati v raziskave, ki bi naslovile bolezni, specifične za ženske, bi do leta 2030 globalno gospodarstvo pridobilo kar bilijon dolarjev letno, pojasnjuje Šafarič Tepeš. "To so številke, ki bi morale voditi odločitve katerekoli vlade," meni.

ZDA stimulativno okolje, dolgoročna prihodnost pa je v Evropi

Polona Šafarič Tepeš trenutno deluje v enem največjih zdravstvenih sistemov v New Yorku, ki združuje več kot 100.000 zaposlenih in lasten raziskovalni inštitut. Neposredna povezava med kliniko in laboratorijem omogoča hiter dostop do vzorcev in s tem izjemno hiter znanstveni napredek. "V dveh letih smo odkrili stvari, za katere bi drugje potrebovali mnogo več časa," pravi.

Dodaja, da je prav ta model prihodnost prenosa znanja v klinično prakso. "Če bi tudi drugje vzpostavili laboratorije znotraj klinik in omogočili neprestan prenos znanja in vzorcev med zdravniki in znanstveniki, bi bile rešitve veliko bližje ljudem."

Tudi sicer so ZDA po njenem mnenju "izjemno stimulativno okolje za delo v znanosti in medicini - predvsem zato, ker država že desetletja sistematično vlaga v raziskave. A opozarja tudi na temnejšo plat sistema: vrhunska zdravstvena oskrba je dostopna le tistim z dobro plačo.

Pogreša varnostne mreže, kot jih pozna Evropa - od bolniške odsotnosti do materinskega dopusta. "V prejšnji službi sem imela dva tedna porodniške. Zdaj imamo skupaj 19 dni dopusta in bolniške - kar je zelo malo." ZDA vidi kot prostor za ustvarjalne in ambiciozne ljudi, a dolgoročno si želi vrniti v Evropo. "Tam vidim svojo prihodnost, ko opravim vse, kar sem si tu zadala."