Na pogovoru o geopolitičnih pretresih, ki silijo Evropo v razmislek o lastni identiteti

Tokratni pogovor v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper in Gledališča Koper v okviru cikla Sproščeni pogovori o znanosti (SPOZNAJ) se je dotaknil aktualnih geopolitičnih preobratov, varnostne arhitekture Evrope in družbene ter politične razslojenosti, s katero se navznoter sooča evropska družba.

Kot so sporočili z ZRS Koper, je pobuda za pogovorni večer izšla iz ključnih dilem, ki se zastavljajo v Evropi potem, ko na tej celini zopet divja vojna velikih razsežnosti, pa tudi iz spoznanja, da se je potrebno vprašati o temeljih evropskega projekta, zlasti v odnosu do njegove soseščine in svetov onkraj.

Jure Ramšak z Inštituta za zgodovinske študije ZRS Koper je uvodoma spomnil, da je bila Evropa v času hladne vojne razdeljena na dva bloka, svetovna politika pa precej predvidljiva. Po letu 1989 se je zdelo, da je obdobja delitev konec. A danes se kaže, da to ni bilo trajno. V evropski prostor se vračajo stari geopolitični akterji in prihajajo novi, ki si med sabo delijo vplivne sfere, rušijo se konsenzi, ki so dolga desetletja veljali za splošno sprejete, skozi problematiko priseljevanja pa se postavlja vprašanje, ali je evropska družba zares pripravljena na globalizacijo kot večsmerni proces.

Boštjan Udovič s Fakultete za družbene vede meni, da ne živimo v novi hladni vojni, saj ta nujno predpostavlja obstoj dveh enakovrednih blokov. Takšnega ravnotežja pa trenutno v Evropi ni. ZDA se umikajo evropskemu prostoru, Kitajska ni neposreden nasprotnik, Rusija pa uveljavlja svoje interese brez jasne protiuteži. Po njegovem mnenju je Evropa po razpadu starega sistema zamudila priložnost, da bi Rusko federacijo enakovredno vključila v svoj politični in varnostni okvir.

Poudaril je tudi, da se je Evropa dolgo zanašala na varnost ZDA, medtem pa gradila svojo socialno državo. Zdaj pa se postavlja vprašanje, ali lahko glede na nova ameriška politična razmerja v krizah še vedno računa na podporo in ali ni čas, da razmisli o lastni strateški samostojnosti.

V razpravi je Lucija Dežan z Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper opozorila na notranje napetosti v evropskih družbah, ki jih pogosto spregledamo. Obdobje pandemije je po njenih besedah razkrilo globoke razpoke v zaupanju v znanost in institucije, nekoč samoumevna vprašanja pa so postala politično sporna. Po njenem mnenju so te razpoke enako nevarne kot zunanje grožnje.

Po mnenju Gašperja Pirca Inštitut za filozofske in religijske študije ZRS Koper se je svetovna politična struktura močno spremenila, Evropa pa mora zato razviti nove pristope, ki temeljijo na stabilnosti, dialogu in pluralnosti. Opozoril je tudi na vpliv tehnoloških sprememb, ki so prispevale k vzponu populizma in radikalnih političnih gibanj.

Jože Ruparčič s Pravnega inštituta ZRS Koper pa je opozoril, da Evropa kot prostor prava, človekovih pravic in pogodb pogosto ne zna prepoznati realnosti moči. Medtem ko druge sile delujejo strateško, se Evropa zanaša na deklaracije in regulacije, ki v krizah izgubijo vpliv. Kljub temu meni, da je vredno vztrajati pri spoštovanju človekovih pravic kot njenem temeljnem kapitalu.

Večer se je zaključil z mislijo, da se Evropa nahaja na razpotju, kjer bo morala izbirati med ohranjanjem mehke moči ali oblikovanjem jasne vizije svoje vloge v svetu. Ta odločitev pa bo ključna za njeno prihodnost.