Odbor za izobraževanje soglasno sprejel predlog novele znanstvenoraziskovalnega zakona

Predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila vlada, je članom odbora na seji dodatno obrazložil državni sekretar Jure Gašparič z ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Poudaril je, da novela ne spreminja temeljnih načel obstoječega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.

S predlagano novelo se po njegovih besedah predvsem zagotavlja podlaga za delovanje nove Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), ki pokriva tako znanost kot inovacije, zaradi česar je treba prilagoditi vse pravne podlage za njeno delovanje ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike.

Novela na novo ureja financiranje tako temeljnih kot aplikativnih raziskav in inovacij s ciljem dviga sredstev za to področje iz enega odstotka na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je odstotek namenjen raziskavam in 0,25 odstotka inovacijam. Izpostavil je širitev financiranja tudi na druga ministrstva in na druga, zlasti evropska sredstva. Novela uvaja evalvacije programov, institucionalne samoevalvacije in zunanje evalvacije, pri dodeljevanju sredstev pa se bo bolj upoštevala uspešnost institucij, je pojasnil. Pripombe zakonodajnopravne službe DZ, ki je opozorila, da so obrazložitve nekaterih predlaganih rešitev pomanjkljive, so, kot pravi, vključili v obliki dopolnil.

V državnem svetu novelo zakona po besedah Radovana Stanislava Pejovnika močno podpirajo, a žal ugotavljajo, da je pozno prišlo do dviga sredstev za znanost in inovacije. Moti jih tudi, da je v proračunski politiki za inovacije predvidenih le 23 milijonov evrov, vendar pa dejanska razpoložljiva sredstva presegajo to število, saj so sredstva za inovacije v veliki meri vključena v druge proračunske postavke, je dejal. "Računamo, da bo v letu 2026 namenjenih več sredstev iz integralnega proračuna za inovacije," je poudaril.

Novela po mnenju Andreja Pančurja iz Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) daje dobro podlago za krepitev temeljnih in razvojno inovacijskih raziskav, da se čim bolj povezujeta. Izrazil je upanje, da bo novela čim prej sprejeta. Podporo noveli zakona je izrazila tudi direktorica Arisa Tjaša Dobnik.

V razpravi o dopolnilih so poslanci tako koalicije kot opozicije izrekli podporo predlagani noveli zakona. Miroslav Gregorič (Svoboda) je podprl predlagano novelo, a hkrati ocenil, da je premalo ambiciozna, želel bi si več sredstev za raziskave in razvoj. Tatjana Greif (Levica) je povedala, da v stranki podpirajo novelo, a ne morejo razumeti, zakaj je v razvojni svet kot strokovno posvetovalno telo vlade za znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti vključeno ministrstvo za obrambo, ki "s tem nima neposredne povezave". Zato so vložili dopolnilo, da se iz predloga črta ministra za obrambo, česar odbor ni sprejel.

Jožef Lenart (SDS) je med drugim pohvalil novelo, ki dviguje sredstva za omenjeno področje in širi financiranje tudi na druga sredstva.

Odbor se je danes opredeljeval tudi do kopice dopolnil k zakonu o Akademiji znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, ki ga je v obravnavo DZ vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanima Natašo Avšič Bogovič (Svoboda) in Matejem T. Vatovcem (Levica). Nova akademija oz. dosedanje civilnodružbeno združenje, ustanovljeno leta 2023, bi se preoblikovalo v zavod.

Organizacijski temelj akademije je po navedbah Gašperja Ovnika (Svoboda) Slovenska akademija znanosti za trajnostni razvoj. Gre za civilnodružbeno gibanje, ki že združuje eminentne strokovnjake z različnih področij, katerih skupni imenovalec je tematika trajnostnega razvoja, je dejal. Opozoril je, da SAZU ne jemljejo njene ključne vloge.

Medtem ko so v razpravi poslanci koalicije zagovarjali ustanovitev nove akademije, pa so v opozicijskih vrstah izrazili dvom. Franc Kepa (SDS) se je glede na to, da je predlog podan od poslancev, vprašal, kaj je v ozadju zakona. Alenka Helbl (SDS) se je vprašala o smiselnosti in potrebi tega zakona. Po njenem prepričanju gre za "korist in poplačilo nekaterih akademikov za prevzem oblasti".