Ljudje in okoljske spremembe skozi čas
Monografijo odlikujejo različni znanstvenoraziskovalni pristopi, ki dograjujejo skupen naravoslovni, družboslovni in humanistični raziskovalni model za preučevanje preteklih, sedanjih in pričakovanih sprememb geografskega okolja Slovenije, različnih prilagoditvenih (adaptacijskih) zmogljivosti človekovih dejavnosti ter zaznavanja in odzivanja prebivalcev na okoljske spremembe.
Pomembno sporočilo knjige je nuja (potreba) po védenju in upoštevanju preteklih izkušenj in prilagoditvenih vzorcev, ki morajo kljub specifičnim novim (okoljskim) izzivom ostati vodilo za oblikovanje ustreznih razvojnih politik na makroregionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bo prostorska, razvojna in regionalna politika Slovenije pri načrtovanju trajnostno zasnovanega razvoja države morala poselitvene, gospodarske in druge sisteme prilagoditi spremenjeni dinamiki geografskega okolja in njegovih sestavin. Poleg znanstvene vrednosti dela kot celote velja opozoriti na veliko aktualnost drugega dela knjige, ki se loteva človekovih zaznav in reakcij na spremembe v okolju (in družbi) ter opozarja na njihove posledice, s katerimi se trenutno že soočamo, ter na negotovosti, ki nas v Sloveniji in širše čakajo tudi v prihodnjih desetletjih.
Prispevke so pripravili sodelavci treh oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: Oddelka za geografijo, Oddelka za zgodovino in Oddelka za psihologijo. Svoje poglede na okoljske spremembe in vlogo človeka v spreminjajočem se okolju problematizirajo z različnih perspektiv, prednostno pa so usmerjeni na slovenske razmere. Ugotovitve so združili v enovitem znanstvenem delu, vsak pa v metodološkem kontekstu ostaja zvest svojemu primarnemu raziskovalnemu področju. Monografija je dvodelna. V prvem analitičnem delu so predstavljeni prispevki, ki podrobneje prikazujejo pretekle spremembe v okolju (in odzivanje nanje) ter predvsem z interpretacijo raznovrstnih podatkovnih virov razložijo razsežnost sprememb v okolju. Drug del je osredotočen na človeka - njegovo zaznavanje in odzivanje na spremembe v okolju. Poleg strnjeno predstavljenih teoretičnih izhodišč za razumevanje človekovih reakcij in odzivov so v tem delu v ospredju rezultati anketnih raziskav med slovenskimi prebivalci in kmeti.