Digitalizacija dela in življenja
Prispevki v knjigi se osredotočajo na eno od osrednjih družboslovnih tem tega časa: na ubikvitarne procese digitalizacije družb in ljudi, ki se soočajo z elementarnim vprašanjem, kako z njo živeti. Se pravi, kako utiriti njen razvoj s ciljem povečevanja javnega dobra za družbe in ljudi kot alternativo čedalje večji eroziji demokracije, poglabljanju neenakosti in nepravičnosti v svetu, ter jo v tem smislu tudi regulirati, da bi služila tako opredeljenim namenom; seveda ne da bi s tem istočasno zadušili njen nadaljnji razvoj, tj. "kreativno destrukcijo".
Avtorji in avtorice prispevkov se ne udinjajo brezobzirnemu tehnološkemu determinizmu, kar jim odpira mnogotere priložnosti za raziskovanje globljih razmerij in povezav med četrto industrijsko (informacijsko oz. digitalno) revolucijo ter njenimi posledicami za družbene strukture, ki jih ta oblikuje, nasploh na delo - njegovo kiborgizacijo, upravljanje družb - demokracijo in na do tega trenutka ne dovolj zanesljiva predvidevanja o prihodnjih trendih in razvoju (generativne) umetne inteligence.
Številna za življenje družb in posameznikov v poglavjih relevantna vprašanja ter z njimi povezani odgovori poglabljajo ne le nujno razumevanja časa, v katerem živimo, temveč tudi ponujajo ‹orodja›, s katerimi more in zmore proaktivno družboslovje prispevati k humanizaciji tehnologije ter razširiti njeno raziskovalno agendo v smeri, ki bo po meri človeka, in ne od njega neodvisnih ter odtujenih ekonomskih, političnih in drugih moči.
zasl. prof. ddr. Rudi Rizman