Slovenščina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo: Obdobja 39
Razmerja med jeziki, jezikovnimi zvrstmi in diskurzi se v slovenskem prostoru v zadnjih desetletjih bistveno spreminjajo. Med družbenimi procesi, ki vplivajo na spreminjanje jezikovne prakse, velja omeniti predvsem na eni strani globalizacijo z zavestjo o večkulturnosti, s katero se ne srečujemo zgolj na makro- oz. medjezikovni ravni, temveč tudi na mikro- oz. znotrajjezikovni ravni, in na drugi strani vedno večjo spremenljivost in fluktualizacijo individualnih in kulturnih življenjskih prostorov in stilov, značilnih za t. i. postmoderno družbo.
Če se je torej posameznik tradicionalno umeščal v določeno družbeno skupino, ki ga je opredeljevala kot govorca zanjo značilne različice slovenščine, danes sočasno postaja član številnejših in raznovrstnih družbenih (socialnih, starostnih, poklicnih, interesnih, geografskih ...) skupin. Z vstopom v vsako od njih v svoj osebni govorni repertoar sprejema nove jezikovne zvrsti, njihove različice in diskurze, ki v določenih vlogah in kontekstih postajajo njegovo identitetno sidro.