Umetnost skozi teorijo: Historičnomaterialistične analize
Rade Pantić v knjigi Umetnost skozi teorijo, spisani prav po naročilu založbe *cf, razvija izvirno materialistično teorijo umetnosti, ki izhaja iz marksistične tradicije, a je do nje kritična in upošteva specialistične doneske umetnostne zgodovine (Marin, Damich), umetnostne kritike, historiografije (Vernant, Veyne) in sociologije kulture (Bourdieu). Posreči se mu, da z izjemno teoretsko erudicijo povezuje v enotno teorijo imanentne analize umetnin, njihove kompleksne odnose z ideološkim kontekstom in strukturno delovanje kulture in umetnosti v raznih zgodovinskih formacijah.
Koncept umetnosti razvija v perspektivi, ki sta jo odprli dve protislovni umevanji umetnostnih praks pri Althusserju in njegovih učencih (zlasti Machereyu in Balibarju). Prva althusserjevska koncepcija meni, da umetnine prikazujejo razne ideologije skoz estetsko distanco in tako omogočajo posebno vrsto emancipacije od raznih ideoloških interpelacij. Druga althusserjevska koncepcija nasprotno meni, da umetnostne prakse poskušajo totalizirati sicer protislovno polje, v katerem se spopadajo ideologije, in da se jim to nikoli zares ne posreči. Rade Pantić presega to zastavitev problematike na dva načina: s precizno analizo specifičnih estetskih mehanizmov v umetninah in z analizo širšega družbenega delovanja umetnostne sfere v različnih družbenih formacijah. Posreči se mu v enotno teorijo zajeti tako specifično estetsko delovanje umetnin kakor njihovo funkcijo v zunajestetskih, širših ideoloških sferah in na trgu umetnin.
Avtor je po osnovni izobrazbi umetnostni zgodovinar in razpolaga z enciklopedičnim poznavanjem (evropske) umetnostne zgodovine (v polnem pomenu Evrope, se pravi, vključno z vzhodnim krščanstvom). Hkrati dobro pozna politično-ekonomsko literaturo, zlasti "neortodoksne" (neliberalne) teoretske smeri. Naposled je izvežban v historiografskih postopkih. Zato njegove analize niso mehanicistične (to kritizira v malone vseh dosedanjih marksizmih) in po subtilnosti prekašajo večino tega, kar se je doslej pisalo v marksistični tradiciji. Pantićeva teorija je v resnici prelomna za umetnostno zgodovino in za materialistično teorijo umetnosti in kulture. Lahko bi odprla novo epoho v teoretskem obravnavanju, a tudi v praktičnem urejanju področij kulture in umetnosti.