Mit o letu 1648: Razred, geopolitika in nastanek novoveških mednarodnih odnosov
Obsežna zgodovinsko-sociološka študija o temeljnih družbenopolitičnih in geopolitičnih preobrazbah. Avtor je zanjo prejel prestižno nagrado Isaaca Deutscherja, saj je razvil alternativni teoretski okvir, ki je omogočil izvirno rekonstrukcijo pomena leta 1648 v širšem zgodovinskem kontinuumu nastanka evropskega sistema držav. Vestfalske mirovne dogovore je demistificiral z natančno analizo družbenih lastninskih odnosov razvoja in dinamike evropskega sistema držav med 8. in 18. stoletjem.
Ovrgel je splošno uveljavljeno predstavo, ki je sčasoma postala konstitutivni utemeljitveni mit mednarodnih odnosov, namreč da je vestfalski mir, s katerim se je končala tridesetletna vojna na območju Svetega rimskega cesarstva, inavguriral nov mednarodni red.
Ta naj bi ustoličil zasnovo teritorialnih suverenih držav, formaliziral odnose med njimi in s tem nadomestil stara fevdalna razmerja, osebno oblast ter nadvlado Imperija in Cerkve; z ločitvijo politike in religije naj bi uveljavil idejo samoodločbe, s tem pa načelo mirnega sožitja med enakopravnimi članicami mednarodne družbe, kar je sestavljalo temelje mednarodnega prava, politike nevmešavanja in verske strpnosti, temelje sodobnih držav. Klasični vestfalski sistem držav naj bi bil zato merilo obravnavanja strukture moderne svetovne politike.
V nasprotju s tem knjiga dokazuje, da leto 1648 še zdaleč ni pomenilo preboja v dobo novoveških meddržavnih odnosov, ampak vrhunec obdobja nastajanja absolutistične države; pomenilo je priznanje in ureditev mednarodnih, natančneje, meddinastičnih odnosov absolutističnih, dinastičnih državnih tvorb. Dinastične monarhije so se po obsegu in obliki osebne oblasti sicer res razlikovale od srednjeveških oblik, vendar so ostala temeljna razmerja nespremenjena.
Knjiga je namenjana najširšemu krogu bralstva in je izvrstna popotnica k Marxovemu Kapitalu in Hobsbawmovim študijam.