Tujost kapitala

Osnovna premisa knjige je, da so politika, ideologija, diskurz/pisava del starega reda (ancien régime), neposredno predkapitalističnega obdobja evropske zgodovine, ki se samoregulira s pomočjo uma, diskurza, reprezentacije, pomena. Kapital ni le nova ekonomska "baza", kjer bi politična in ideološka "nadzidava" ostali podobni tisti iz 18. stoletja, temveč aktivno in uničujoče transformira politiko in ideologijo: politika se "tehnizira", ne izdeluje idealnih načrtov in programov, temveč tehnične fixes in oblike zavarovanja pred tveganjem (Foucault).

Ideologija v klasični obliki izgublja moč in pomen, nadomeščajo jo za kapitalizem izdelani in kapitalizmu prilagojeni algoritmi, ki ne povezujejo posameznikove duše ali zavesti z dominantnim diskurzom, temveč vežejo infrasubjektivna mikronagnjenja s čedalje bolj sofisticiranimi oblikami algoritemske ponudbe (komercialne, politične, novinarske itn.). Teorija ideologije v 21. stoletju zato ni več toliko teorija diskurza, temveč je bolj teorija afekta.