Sočutje in stigma: družbene razlike in revščina v slovenski novejši zgodovini
Zbornik, ki ga sestavlja deset prispevkov, prikazuje različne aspekte pojavljanja družbenih razlik in revščine na slovenskem prostoru od sredine 19. stoletja do danes. Razdeljen je na tri sklope. Prvi sklop, sestavljen iz štirih prispevkov, tematizira marginalizirane družbene skupine, katerih obrobni položaj je bil pogosto zvezan s šibkim materialnim stanjem. Uvodoma so obravnavani berači in potepuhi v obdobju Avstro-Ogrske in Kraljevine SHS/Jugoslavije, ki so bili pogosto deležni zakonskega in javnega preganjanja (Branka Grošelj). Na podoben način so analizirane tudi skupine revežev v napol agrarnem Laškem v drugi polovici 19. stoletja (Alenka Hren Medved), gluhoneme mladine, ki se je šolala v ljubljanski gluhonemnici (Dunja Dobaja), ter delavke ljubljanske Tobačne tovarne (Urška Strle); tudi pripadniki ter pripadnice teh skupin so bili neredko stigmatizirani in slabo ali le delno preskrbljeni.
Drugi sklop obravnava skrb za reveže, ki so jo vodili lokalna in deželna oblast ter gospodarske ustanove. Obravnavani so primeri spodnještajerskih hiralnic do druge svetovne vojne (Filip Čuček), karitativnega udejstvovanja Kranjske hranilnice pred prvo svetovno vojno (Nataša Henig Miščič) in prizadevanja različnih oblasti za izkoreninjenje tuberkuloze in trahoma na Slovenskem, posebej v Prekmurju (Meta Remec).
V zadnjem sklopu so zbrani trije prispevki, ki v ospredje postavljajo statistično analizo podatkov. Na ta način so analizirani etnične in jezikovne značilnosti ter spolna strukturiranost ljubljanske elite na začetku 20. stoletja, vključno s spremembami ob prelomu leta 1918 (Irena Selišnik in Ana Cergol Paradiž), nato problem statističnih meritev revščine v socialistični Sloveniji, ki revščine kot prisotnega družbenega pojava sploh ni priznavala (Marta Rendla), in na koncu prikaz aktualnega stanja v samostojni Sloveniji (Srečo Dragoš), ki potrjuje, da so številni problemi, ki zadevajo revščino in velike družbene razlike, še vedno prisotni.
Prispevki potrjujejo, da so premoženjske razlike pomemben družbenoekonomski faktor, ki je močno vplival na življenjski status, družbeni položaj in samovrednotenje posameznika v vseh obravnavanih obdobjih ter političnih sistemih. Zbrane raziskave razkrivajo spreminjajoč se družbeni odnos do revščine, ki je segal od moralizatorskega zavračanja in strahu do usmiljenja ter karitativnosti. Zbornik predstavlja dopolnitev dosedanjega znanja o družbenih razlikah v slovenski preteklosti in nakazuje, v katere teme se lahko usmerijo bodoče raziskave.