Vivat academia, vivant professores!
Knjiga odstira bogat zgodovinski razvoj proslavljanja mature z vsemi spremembami, novostmi in opuščanji pojavnih oblik obredov. Zato je v prvi vrsti namenjena vsem maturantkam in maturantom, ki so ali še bodo opravljali maturo, ki velja za zrelostni izpit.
Pričujoča knjiga naj bi spodbudila tudi večjo skrb za zbiranje in ohranjanje dediščine maturantskih proslavljanj in obredov. V nekaterih gimnazijah na Slovenskem prav zgledno skrbijo za to področje gimnazijskega življenja, drugod spet z vsako generacijo maturantov odhajajo v pozabo številne podrobnosti. Jubilejnim gimnazijskim kronikam bi lahko v prihodnje namenili več pozornosti in tako ohranjali spomin na čas gimnazijskega življenja, so zapisali pri založbi.
Janez Bogataj (1947) je doktor etnoloških znanosti in profesor zgodovine umetnosti. Od 1972 do 1974 je bil zaposlen kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu, leta 1974 je bil asistent na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU, od 1975 dalje pa je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil v naziv rednega profesorja izvoljen leta 1998, po upokojitvi leta 2009 pa mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja. Opravil je številne raziskave s področij gastronomije in kulinarike, rokodelstva, kulturne dediščine, turizma, turizma na vasi, poslovnih in protokolarnih daril ter šeg in navad. Njegova bibliografija šteje čez 2500 del, od teh je čez 80 samostojnih in soavtorskih domačih ter tujih knjižnih izdaj. Več njegovih knjig je bilo nagrajenih. Leta 2015 je bil odlikovan z redom za zasluge.