Družba singularnosti
Družbo singularnosti lahko beremo kot nadaljevanje Družbe tveganja Ulricha Becka. Skozi podrobno obravnavo prelomov na različnih področjih "pozne moderne" - od ekonomije, sveta dela, tehničnih inovacij do življenjskih stilov in politike - skuša Reckwitz razviti pojmovno mrežo za kritično analizo sodobnega sveta.
Nosilna teza se glasi, da smo po prevladi družbene logike občega, v jedru katere se nahajata umni subjekt in nacionalna država, v zadnjih petdesetih letih priča postopni uveljavitvi logike posebnega (in nazadnje singularnega), ki sicer izhaja iz romantike, poudarja pa pomen neposrednosti, pristnosti, različnosti, kreativnosti, samouresničenja, podjetnosti ... Tako nastala "družba singularnosti" ima šibko družbeno vez in je zato dejansko nestabilna. Toda še večji problem, zaradi katerega se današnja družba kaže kot neberljiva in neobvladljiva, izhaja od tod, da pogosto nismo pripravljeni pripoznati nepovratnosti preloma in pri obravnavi družbenih pojavov še vedno vztrajamo pri miselnih kategorijah moderne družbe. Reckwitzova knjiga skuša prispevati svoje, da to spremenimo.
Andreas Reckwitz, nemški sociolog in kulturni teoretik, profesor obče sociologije in sociologije kulture na Humboldtovi univerzi v Berlinu, je eden najpomembnejših danes delujočih sociologov. Posveča se predvsem strukturnim spremembam v sodobni družbi, ki so temeljito preoblikovale lik subjekta in naše razumevanje samega sebe. Poleg pričujoče knjige je izdal več odmevnih del, recimo Das hybride Subjekt (2006), Die Erfindung der Kreativität (2012) in Das Ende der Illusionen (2019).