Na dvorišču poganov: katoliška cerkev in družbeno zlo
Knjiga prinaša natančen (in) kronološki pregled odnosov, idej in zapovedi, ki jih je Katoliška cerkev (Cerkev) (so)oblikovala v svoji želji po ohranitvi tistega njenega družbenega položaja in utrditvi tistega "tradicionalnega" družbenega reda, ki so ga ogrozile revolucije (bodisi francoska in kasneje oktobrska, ki sta, kot pravi avtorica v svojem uvodu, "sprožili širjenje upornosti podrejenih plasti in zmanjševanje zaupanja v pravilnost zakonov, ki so omogočali veliko družbeno neenakost").
Monografijo v osnovi sestavljata dva dela. V prvem delu avtorica predstavi in analizira ključne enciklike in njihov vpliv na družbeno klimo tistega časa (po Leonu XIII. in njegovim spopadanjem z delavskim vprašanjem in videnjem države kot urejevalke krščanskega življenja, do treh Pijev (X., XI, in XII.), ki (vsak na svoj način) svarijo pred nevarnostjo komunizma in se zoper razredni boj podajo z bojevito "krščansko ljubeznijo", predstavljeno posebej v razpravi o Piju XI., kar posledično utrjuje problematično retoriko "kulturnega boja" kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, pa vse do Janeza XXIII. in poskusov prenove Cerkve (aggiornamento), ki se zamajejo s pontifikatom Janeza Pavla II. in že omenjeno novo evangelizacijo.
V drugem delu monografije avtorica predstavi in analizira dogajanje Cerkve na Slovenskem. Ta del je posebej zanimiv ne samo za tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo z religijo, temveč tudi za širše občinstvo, saj odstre nove dinamike in kontekste burnih obdobij tako pred in med obema svetovnima vojnama, kakor tudi po drugi svetovni vojni, posebej pa naslovi ključna vprašanja o ločitvi Cerkve in države, vpliva drugega vatikanskega koncila na teologijo škofa Grmiča in njegovega kroga, razmisleke o položaju Cerkve v slovenskem socializmu in postsocializmu, ter dimenzije (poskusov) rekatolizacije slovenske družbe v 21. stoletju, ko si Cerkev prizadeva ponovno priboriti vodilno družbeno vlogo in odločilni vpliv na celotno družbeno življenje, od sociale, vzgoje, izobraževanja do kulture in politike. Posebno podpoglavje v omenjenem nizu je namenjejo religijski socializaciji in analizi politizacije veroučnih učbenikov na Slovenskem, kar vodi k nadaljnim razmislekom o nujnosti (ne)konfesionalnega pouka v slovenskem šolskem sistemu.