Od popolne neznanke do prisrčne prijateljice : slovensko spoznavanje Japonske, njenih prebivalcev in običajev
Knjiga opisuje, kako so se Slovenci seznanjali z Japonsko in Japonci skozi medijske odmeve, potopise, poročila obiskovalcev oddaljenih krajev, šolske programe in kulturne dobrine od sredine 19. stoletja do konca 20. stoletja. Po letu 1868 in odpiranju Japonske svetu sta stike krepili tudi Japonska in Avstro-Ogrska.
Prvi podrobnejši opisi Japonske v slovenskem jeziku so iz zadnjih desetletij 19. stoletja, pisci pa so vsebino povzemali po sekundarnih virih in sami niso bili na Japonskem. Velike pozornosti je bila deležna rusko-japonska vojna v letih 1904-05, v kateri so Slovenci podpirali Rusijo, v odnosu do Japoncev pa je prevladal izrazito negativen, tudi rasistični diskurz o manjvrednosti rumene rase. Veliko orisov Japonske so prinesli slovenski mornarji, ki so bili med 1. svetovno vojno japonski vojni ujetniki. Novost v medvojnem obdobju so bila neposredna pričevanja dveh pomembnih žensk, v Ljubljano priseljene Tsuneko Kondō Kawase in svetovne popotnice Alme Karlin. Stiki med Jugoslavijo in Japonsko so se okrepili v drugi polovici 20. stoletja in interes za spoznavanje dežele vzhajajočega sonca je hitro naraščal. Orisi dežele in ljudi so dobili večjo vlogo v učnih programih šol in v medijih, še posebej odmevne pa so bile kulturne izmenjave, gostovanja umetnikov, spoznavanje japonske likovne umetnosti, prevodi japonske literature, razstave o Japonski v slovenskih muzejih. Težavo so dolgo časa predstavljale jezikovne razlike, a se je to precej spremenilo, ko so ob koncu 20. stoletja na Univerzi v Ljubljani uvedli študij japonologije.