Tipografska kunšt: Upodobitev informacij
Tretja knjiga Klementine Možina Tipografska kunšt: Upodobitev informacij 2023 je namenjena vsem, ki vas zanima t. i. črna umetnost v konvencionalnem tiskanem mediju ali v najsodobnejših digitalnih medijih. Torej vsem, ki vas področje grafike zanima, ste z njim strokovno, znanstveno ali ljubiteljsko povezani. Če vas veseli tipografija, njena uporaba in oblikovanje, boste delo prebrali ali celo uporabili.
Grafična stroka je - kot po vsej "celinski" Evropi - k nam prišla iz nemško govorečih področij. Ne samo izraze, tudi tipografska in grafična pravila smo prevzeli iz teh dežel. Hkrati smo prevzemali prve načine t. i. tipografskega in grafičnega oblikovanja. V tiskarskem priročniku iz leta 1937 avtor Miroslav Ambrožič posebej poudari, da gre za prvi priročnik v slovenskem jeziku, saj je želel podati strokovno knjigo v domačem jeziku. V Blejčevem Priročniku za ročne stavce (1957) beremo, da so "glavne smernice za tipografsko oblikovanje tiskovin posneli po knjigi Die Kunst der Typographie." Ob pregledu omenjene knjige (1939) Paula Renerja opazimo, da so temeljna načela tipografskega in grafičnega oblikovanja povzeta po tem viru. - Navkljub "politični odrezanosti" od evropskega napredka lahko rečemo, da je "sodobno" oblikovanje prišlo tudi na južno stran Alp. Morda z delnim zamikom, a vendarle smo sledili oblikovalskemu razvoju. Nekaj podobnega oziroma še večje sledenje evropskim oblikovalskim slogom zaznamo s prevodom Ruderjeve Typographie v poznih 70. letih preteklega stoletja.
Osnova naše grafične stroke je nemško govorno področje. Pričujoče delo dopolnjuje stroko z anglosaškim izrazjem, ki je z uporabo računalnikov, računalniških programov in sodobnih medijev (npr. televizija, internet) ter naprav (npr. tablice, pametni telefoni) prišlo na to področje.
Delo je razdeljeno na 18 poglavij, ki jih dopolnjujejo številna podpoglavja. V prvem poglavju je obdelan zgodovinski razvoj pisave. Z drugim poglavjem se prične področje tipografije. To je razdeljeno na dele črk, različice pisave, tipografski merski sistem, črkovne sloge, poravnavo besedila, dolžino vrstic, prazen prostor med črkami, besedami in vrsticami, tj. razmik, števila. Nato sledijo poglavja o zrcalu s praznimi robovi, poudarjanju, okrasnem gradivu, umiku in zadnjo vrstico v odstavku, paginaciji, opombah, marginalijah, slikovnem gradivu s podpisi, razpredelnicah in preglednicah, poeziji, dramatiki, začetnih in končnih straneh poglavij, bibliografiji, vsebinskem, pojmovnem in imenskem kazalu ter opremi izdanega dela, tj. notranji in zunanji opremi. Dodani sta še poglavji o Korekturi in korekturnih znamenjih ter obsežen Tipografski terminološki slovar. Delo vsebuje številno slikovno gradivo, preko 345 slik, da bi bila vsebina čim bolj nazorno pojasnjena.