Gozd in ljudje - razmerja in zgodovina
Knjiga prinaša trinajst prispevkov avtorjev različnih strok, ki se posvečajo gozdu v historični perspektivi in celemu spektru problematik in fenomenov, ki so povezani z gozdom, človekovimi poskusi upravljanja z njim in z vzponom prepričanja, da je tako kot prebivalstvo tudi gozd treba nadzorovati in prevzgajati, da gozda ni mogoče prepustiti komurkoli, kaj šele samemu sebi, temveč da je za delo v gozdu potreben razsvetljen, izobražen in strokoven kader, ki bolje od lokalnega prebivalstva in narave ve, kakšna je prava pot naprej.
Prispevki z različnih zornih kotov analizirajo, kako se v odnosu do gozda in v človekovem dojemanju naravnega okolja odslikavajo vrednote in načini razmišljanja vsakokratne družbe v določenem prostoru in času, prikažejo poskuse prikrojevanja naravnega okolja človekovim potrebam in želji po dobičku ter posledice teh človekovih posegov in ukrepe za sanacijo nastale škode. V središče pozornosti so postavljeni vzroki za propadanje in prekomerno izkoriščanje gozdov (spremembe v lastniški strukturi, industrializacija, onesnaževanje), pa tudi dejstvo, da se je povsem prevladujoč izkoriščevalski odnos do gozda vsaj delno, deklarativno in na papirju začel umikati naravovarstvenim razlogom, kot so varovanje pred erozijo, pred uničujočimi učinki vetra, čiščenje ozračja, preskrba s pitno vodo in zaščita biodiverzitete kot sebi lastne vrednote. Avtorji z odmikom od pozitivističnega preučevanja ekonomskih potencialov gozda, preučujejo gozd kot simbolno polje utrjevanja oblasti in s tem povezane diskurze ter prikažejo, kako so se družbeni procesi ter družbene in ekonomske spremembe odražale v gozdu in skozi gozd. Monografija ponuja nov pogled na industrijski in družbeni razvoj, razvoj mentalitete ljudi ter nov premislek o uveljavljenih konceptih, metodah dela in navidezno neovrgljivih dejstvih o pravilnosti začrtanih poti na področju posegov v naravno okolje, upravljanja in gospodarjenja z gozdovi in varovanja narave.