O izražanju čustev pri ljudeh in živalih

Charles Darwin (1809-1882), eden največjih naravoslovcev vseh časov, je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Na osnovi svojih opažanj je dognal tudi glavni mehanizem evolucije: to je naravni izbor, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje. Svoja dognanja je opisal v knjigah Dnevnik raziskovanj in O nastanku vrst, ki jo je nadgradil še z monumentalnim delom Poreklo človeka, ki pomeni vrh njegovega raziskovanja, saj je z njim svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka.

Knjiga O izražanju čustev pri ljudeh in živalih je bila sprva mišljena le kot poglavje v Poreklu človeka, a je bila kasneje preoblikovana v samostojno delo in postala njegovo tretje temeljno delo evolucijske teorije. V njej Darwin obravnava biološke vidike človeškega čustvovanja, s čimer je vzbudil precejšnje zanimanje strokovne in splošne javnosti. Pred Darwinom je človeško čustveno življenje v zahodni filozofski kategoriji uma in telesa namreč povzročalo številne težave. Darwinov biološki pristop povezuje čustva z njihovim izvorom v vedenju živali, ob tem pa podaja številne primere, kot so povzdigovanje obrvi v trenutkih presenečenja, škrtanje z zobmi v besu ali pa zardevanje ob občutkih sramu, medtem pa kulturnim dejavnikom pripisuje le stransko vlogo. S knjigo O izražanju čustev pri ljudeh in živalih, ki velja za avtorjevo "spregledano mojstrovino", je Darwin pokazal moč svojih teorij za razlago izvora naših najbolj cenjenih lastnosti: morale in intelekta.

Knjigi Poreklo človeka in O izražanju čustev pri ljudeh in živalih zaokrožata temeljna Darwinova dela v slovenskem prevodu.