Podjetniški sklad lani razdelil dobrih 106 milijonov evrov

"Razveseljiv je podatek, da je okoli četrtina koristnikov podjetij, ki so mlajša od petih let, med njimi se najdejo tudi podjetja, mlajša od enega leta, kar pomeni, da podjetniška aktivnost obstaja in je tudi za te skupine na voljo nekaj finančnih sredstev," je dejala Tomanič Vidovičeva.

Največji delež, kar 84 odstotkov spodbud so sicer tudi letos namenili v obliki garancij za zavarovanje bančnih kreditov. Te podjetjem omogočajo, da si hitreje in bolj enostavno uredijo bančni kredit pri eni od sodelujočih bank. Po besedah direktorice sklada ima takšno posojilo ugodnejše zavarovanje in ugodnejšo obrestno mero.

Kot je dodala, je glavnina njihovega dela prav na tem segmentu, saj veliko sodelujejo z bankami, kombinirajo in multiplicirajo javna sredstva z bančnimi sredstvi, učinki pa so vidni predvsem v širšem financiranju različnih oblik investicij oziroma tekočega poslovanja podjetij. Ob tem je sklad lani razdelil tudi pet odstotkov mikro kreditov, ki omogočajo hitro kreditiranje za manjše likvidnostne težave.

Ostale oblike spodbud so vezane predvsem na mlada podjetja, tako v obliki zagonskih spodbud za prvo fazo oziroma ustanovitev podjetja ali pa za nadaljevanje in vstop na trg v obliki semenskega kapitala, manjši del denarja pa je bil dodeljen še v obliki tveganega kapitala v sodelovanju s tovrstnimi družbami.

Letos bo po besedah Tomanič Vidovičeve na razpolago celo okoli 30 odstotkov več finančnih spodbud kot v preteklem letu, kar je posledica dejstva, da so večino ostankov evropskih sredstev iz drugih programov, ki niso bili stoodstotno izvedeni, prenesli na njih.

"Garancij bo tako še več. Nekaj več bomo razpisali mikro kreditov, a ne več za vse ciljne skupine, saj ne želimo biti še ena banka, pač pa želimo podpreti predvsem ciljne skupine, ki so šibkejše in se še razvijajo, a niso deležne toliko bančnih kreditov. Gre predvsem za podjetja s socialno vsebino, tudi za določena podjetja iz problemskih območij, nadaljujemo pa tudi z vsemi spodbudami, ki jih imamo na voljo za mlada inovativna podjetja," je pojasnila direktorica sklada.

Ob tem se zagonske spodbude za start up podjetja iz najbolj inovativnih, ki ostajajo njihova pomembna ciljna skupina, širijo tudi na tiste, ki nastajajo v problemskih območjih, saj želijo mlade podjetnike prepričati, da ostanejo v svojih regijah in skušajo tam s svojimi poslovnimi zgodbami ohraniti razvoj.

Skupaj bodo tako v letu 2016 razpisali za dobrih 131 milijonov evrov finančnih spodbud, kar bo zadoščalo za podporo okoli 1234 podjetij. Od omenjene vsote bo 38 milijonov evrov namenjenih mladim podjetjem, kar bo pokrilo potrebe 443 tovrstnih podjetij, med njimi bo okoli deset milijonov evrov rezerviranih tudi za start up podjetja.

Kot ugotavljajo na Podjetniškem skladu doslej podprta podjetja od leta 2007 večinoma kažejo pozitivne makroekonomske učinke. Po njihovih podatkih so v tem času sodelujoča podjetja ohranila več kot 84.000 delovnih mest ter ustvarila skoraj 6800 novih, dodano vrednost na zaposlenega pa v času treh let po investiciji povečala za 14 odstotkov.