Hiša eksperimentov z novo pridobitvijo ponuja vpogled v dinamiko rek
Ljubljana, 15. januarja - Obiskovalci Hiše eksperimentov bodo odslej lahko videli tudi pojave v dnu rečne struge in spoznali delovanje vodnega toka. Nov eksperiment Tiha voda mostove dere, ki je nastal v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, namreč prikazuje, kako ovira v reki vpliva na rečni tok.
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš, direktor Hiše eksperimentov Miha Kos in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš, direktor Hiše eksperimentov Miha Kos in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš, direktor Hiše eksperimentov Miha Kos in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Direktor Hiše eksperimentov Miha Kos in dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Matjaž Mikoš.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, Hiša eksperimentov.
Odprtje novega eksperimenta v Hiši eksperimentov - Tiha voda mostove dere.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Obiskovalci lahko lahko s potiskom rok v model reke dodajo različne ovire in s pritiskom na stikalo poženejo rečni tok. Vidijo lahko, kako voda v modelnem žlebu odnaša drobni pesek in s tem ustvarjala zanimive oblike peščenega dna. Ob ovirah nastajajo erozijski tolmuni, tako, kot različne oblike rečnega dna in erozijski tolmuni nastajajo tudi v naravnih rekah, vendar teh zaradi kalnosti rečne vode pogosto ne vidimo.
"Poskušali smo najti nekaj, kjer se poveže znanje, ki ga učimo na fakulteti z osnovnim znanjem o vodah," je ob predstavitvi eksperimenta pojasnil dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo Matjaž Mikoš. Poskus z rečnim sedimentom bo po njegovih besedah mladim omogočil odkrivati del narave, kot ga odkrivajo njihovi študenti, obiskovalcem pa bo ponudil zanimiv vpogled v dinamiko rek na zemlji.
Direktor Hiše eksperimentov Miha Kos je poudaril, da želijo z dvajsetletno prakso Hiše eksperimentov in z izkušnjami pomagati v procesu korenitega izboljšanja izobraževalnega sistema. "Če želimo imeti kakovosten izobraževalni sistem, v katerega bodo ljudje zaupali, moram imeti kader, ki niso učitelji, temveč znajo navduševati za učenje," je prepričan Kos.
Eksperiment Tiha voda mostove dere je po njegovih besedah zgled sodelovanja neformalne izobraževalne institucije in formalne institucije. "Pokazali smo ne le to, da je ta sinergija možna, temveč tudi to, da je nujna, če želimo zgraditi in krepiti zaupanje v izobraževalni sistem."
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je poudaril vlogo Hiše eksperimentov pri vzpostavljanju družbe, ki ne temelji zgolj na formalnem šolskem sistemu, temveč na znanju ter učečem posamezniku. Izpostavil je še pomen povezovanja ljubljanske univerze ter Hiše eksperimentov, katere vrednost je po Bohovem mnenju tudi v tem, da vsebine podaja na način, ki je privlačen za različne generacije.
"Verjamemo, da tovrsten način učenja pri mladih spodbuja veliko radovednost, ki je predpogoj za formalno izobraževanje in nenazadnje za učečo družbo ter za aktivnega posameznika. Ta namreč ne čaka, kaj mu bodo obstoječe institucije in centri znanja podali, temveč v ta proces tudi sam vloži svoj napor in intelektualne potenciale," je še dodal Boh.
Obiskovalci Hiše eksperimentov se bodo odslej lahko med drugim seznani tudi s tem, da dno reke prerastejo alge, če je ta umazana, in da se rečni pesek in prod ob poplavah premeščata po rečnem dnu, se medsebojno brusita, reka pa s tem deluje kot čistilna naprava.
Ob dežju ali taljenju snega je podvodno dogajanje še zanimivejše. Takrat reke narastejo, rečna voda s svojo energijo odnaša pesek in prod. S tem oblikuje sipine in prodišča, ob ovirah v vodnem toku, kot so recimo mostni oporniki ali vodne zgradbe, pa se voda vrtinči in oblikuje globoke erozijske tolmune.
Če je ovira, kot je denimo steber mostu, preveč oglate oblike, ali pa je teh stebrov veliko, lahko voda opornike tudi spodje in celo poruši most, so še povedali v Hiši eksperimentov.