Šele z osveščenim potrošnikom bo prišlo do spremembe odnosa do okolja

Horvatova pravi, da živimo v času kemikalizacije, saj bivamo v okolju, kjer nas obkroža veliko strupenih snovi. "Živimo v obdobju, kjer nas vsak dan obkrožajo kemikalije - v prostoru, v katerem živimo, v zraku, ki ga dihamo, v obleki, ki jo oblečemo, v kremah in ostalih pripravkih, ki jih dajemo na svoja telesa."

V zadnjih letih je zato zelo aktualen razvoj metodologije za humani biomonitoring, v okviru katerega ugotavljajo, ali se te snovi v okolju nahajajo, kakšen je prenos na človeka ter kako vplivajo na zdravje človeka.

Biomonitoring pomeni merjenje in spremljanje sprememb v organizmih, tkivih, tekočinah, celicah ali biokemijskih procesih, nastalih zaradi izpostavljenosti organizma različnim kemikalijam. Namen biomonitoringa je opredelitev in ugotavljanje trendov izpostavljenosti prebivalstva izbranim kemikalijam, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ovrednotenje odnosa med odmerkom in učinkom kemikalije na zdravje.

Pri tem je največji izziv predvsem v velikem številu strupenih snovi, ki se v okolju nahajajo ter v njihovih izjemno nizkih koncentracijah. Določanje in merjenje teh snovi zato zahteva izjemno dobro opremo, ki sloni na analizni tehniki masne spektrometrije, poleg tega pa so potrebni tudi čisti laboratoriji ter ustrezni pogoji za delo z biološkimi materiali.

Horvatova sicer pogreša boljšo komunikacijo rezultatov raziskovalnega dela splošni populaciji ter tudi stroki. Prepričana je, da bo šele z osveščenim potrošnikom lahko prišlo tudi do bistvenih sprememb v odnosu do okolja in v načinu življenja itn.

Raziskovanje živega srebra

Dr. Horvatova je svoje raziskovalno delo posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Poleg tega se je ukvarjala tudi z remediacijo onesnaženih okolij in cenovno učinkovitimi tehnologijami za odstranjevanje živega srebra iz emisijskih virov.

Živo srebro se odlikuje po izjemnih fizikalno kemijskih lastnostih, saj je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi hlapna. Ta lastnost pa je povzročila, da se je z industrializacijo koncentracija živega srebra v globalni atmosferi bistveno povečala. K prehajanju živega srebra v globalno atmosfero namreč prispeva predvsem kurjenje fosilnih goriv.

Na odseku so zato razvili tehnologijo, s katero lahko sočasno z odstranjevanjem žveplovega dioksida in ostalih onesnažil odstranjujejo živo srebro. Pri tem sodelujejo tudi s slovensko industrijo, med drugim Termoelektrarno Šoštanj. "Zaradi te tehnologije pri kurjenju lignita v TEŠ v zrak izhlapeva izjemno malo živega srebra," je izpostavila Horvatova. Spoznanja je potrdila tudi širša svetovna javnost, tehnologijo pa sedaj uporabljajo tudi v nekaterih drugih termoelektrarnah po svetu, je povedala Horvatova.

Odsek za znanosti o okolju

Odsek za znanosti o okolju je nastal z združevanjem manjših odsekov in s tem povezal fragmentirano dejavnost instituta na področju okolja. S tem je nastala dobra osnova za interdisciplinarno delo, ki je ključnega pomena za doseganje visokokakovostnih rezultatov in njihov prenos v uporabo.

Raziskovalno, izobraževalno in tehnološko-razvojno udejstvovanje odseka zajemajo okoljske raziskave, pri čemer jih zanima biološko in geokemijsko kroženje snovi v okolju, interakcije med okoljem in zdravjem ljudi, varnost in sledljivost živil, okoljske nadzorne meritve, podpora razvoju čistih tehnologij in ravnanja z odpadki, ocene vplivov na okolje in analize tveganja. Glavni poudarek njihovega dela pa je predvsem na analizni kemiji.

"Mi ne želimo biti boljši od drugih, mi želimo biti najboljši skupaj z drugimi."

Pred kratkim so v reaktorskem centru Podgorica, kjer odsek deluje, odprli novo infrastrukturo, ki jim bo omogočala dvig kakovosti raziskav, ki temeljijo na izotopskih tehnikah, kar daje odseku konkurenčno prednost v odličnosti raziskav. Nova oprema jim bo tako omogočala napredek na področjih raziskav, kot so varnost, sledljivost in izvor živil, diagnostika in preventiva, javno zdravje, okolje in tehnologije. Hkrati pa bodo ponudili tudi priložnost za usposabljanje novim, mladim raziskovalcem.

Dr. Horvatova je poudarila, da želijo postati vodilni predvsem na področju odličnih analiznih rezultatov. Vendar, kot je večkrat podarila Horvatova, vodilni ne bodo postali sami, temveč skupaj z drugimi, saj za odlične raziskave in dosežke potrebujejo sodelovanje različnih raziskovalcev in raziskovalnih skupin.

S svojim delom na odseku pomembno vplivajo tudi na raven politike. S strokovnim podlagami so denimo pripomogli k pripravi konvencije Minamata iz leta 2013 o živem srebru, ki bo vplivala na znižanje dolgoročne izpostavljenosti ljudi tej toksični snovi. Konvencija se sicer imenuje po kraju blizu mesta Kumamoto, kjer je bilo leta 1950 najhujše onesnaženje z živim srebrom.

Dr. Milena Horvat

V zadnjih osmih letih je svoje znanstveno delo predstavila v več kot 80 objavah, te so mednarodne odmevne z več kot 3700 skupnimi citati in Hirschevim indeksom 33. Imela je številna vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter raziskovalnih ustanovah in univerzah po vsem svetu.

Sodeluje pri evropskih projektih in v mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah, zlasti v okviru Združenih narodov, v Svetovni zdravstveni organizaciji, Programu združenih narodov za okolje ter v Mednarodni agenciji za atomsko energijo.

Diagram sodelovanja Milene Horvat

Vir: Atlas slovenske znanosti