znanost 21.7.2016 9:27

Z raziskavami na ribicah do napredka pri zdravljenju možganskega tumorja

Ljubljana, 21. julija - Skupina raziskovalcev Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) je v okviru projekta Glioma določila nove biološke označevalce možganskih tumorjev gliomov za diagnozo ter nove tarče zdravljenja. Po mnenju koordinatorice projekta ter direktorice NIB Tamare Lah Turnšek danes nujno potrebujemo translacijsko medicino, zato bodo v naslednji fazi projekta označevalce preverili v ribah cebricah ter te izkušnje prenesli na bolnike.

Ljubljana, NIB.
Intervju z direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo Tamaro Lah Turnšek.
Akvarij, ribe.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, NIB.
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turnšek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, NIB.
Intervju z direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo Tamaro Lah Turnšek.
Foto: Anže Malovrh/STA

Skupina za biologijo raka na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB se ukvarja predvsem s preučevanjem možganskih tumorjev, in sicer gliomov oz. glioblastomov, ki je po besedah Lah Turnškove najpogostejša, a tudi najbolj usodna oblika možganskega tumorja. Življenjska doba bolnikov po odkritju bolezni je namreč kljub modernim terapijam, ki že obstajajo, zgolj leto in pol.

Skoraj petletni projekt Glioma, ki ga je koordinirala Lah Turnškova, je zaradi odpornosti glioblastomov na zdravljenje usmerjen v iskanje novih molekularnih tarč in bioloških označevalcev, ki bi pripomogli k izboljšanju diagnoze in prognoze bolnikov z glioblastomom.

Cilj raziskovalcev je individualizirano zdravljenje, kar pomeni, da za vsako (pod)vrsto glioblastoma oz. podtip bolnikov najdejo zdravilo, ki bo najbolje preprečilo ponovno pojavljanje raka po operaciji. "To je pri glioblastomu skoraj pravilo po okoli enem letu po odstranitvi primarnega tumorja," je pojasnila Lah Turnškova.

V okviru projekta so partnerji projekta Glioma ustvarili skupno medregionalno banko rakavih možganskih tkiv v Ljubljani in Udinah in iz njih izoliranih celičnih linij s pripadajočimi biomedicinskimi podatki. Ta banka širi bazo vzorcev za iskanje novih označevalcev, še posebej glioblastomskih matičnih celic z možno uporabnostjo v teranostiki.

Personalizirana medicina - medicina prihodnosti

Projekt je usmerjen v nove pristope zdravljenja, kot je individualizirana oz. personalizirana medicina, ki je po mnenju Lah Turnškove največji izziv sodobne medicine - "kako delati zdravila, tako da bi koristili posamezniku, da ljudje ne bi jemali nepotrebne, ogromne količine zdravil, ki bolj škodijo kot koristijo, tudi okolju".

"Ker moramo najprej ugotoviti, kakšen je genom posameznika, kako se njegova bolezen izraža in nato načrtovati zdravilo, je trenutno tovrstno zdravljenje še drago. Ko bo ta postopek tako poceni, da si ga bo lahko privoščila vsaka bolnica, bo to medicina prihodnosti," je prepričana Lah Turnškova.

Pred prenosom v klinično uporabo preverjanje na ribah cebricah

Pred prenosom bioloških označevalcev v klinično uporabo je nujno njihovo preverjanje v testih na živalih, to je in vivo. V okviru projekta so zato vzpostavili živalski model možganskih tumorjev v zarodkih rib cebric. Tumorske celice z utišanimi geni za nekatere biološke označevalce glioblastomskih matičnih celic so vstavili v možgane ribic ter preučevali njihovo vlogo v nastanku in razvoju tumorjev.

Ribe cebrice so namreč po besedah Lah Turnškove dobre eksperimentalne živali za preučevanje bolezni pri človeku, saj imajo neverjetno veliko število genov in proteinov ter mehanizmov delovanja, ki so podobni človeškim. Poleg tega je njihova prednost tudi hitra reprodukcija in cena vzgajanja.

Celično zdravljenje raka

Kot je pojasnila sogovornica, danes v regenerativni medicini zelo veliko uporabljajo matične celice. To so predvsem mezenhimske matične celice, ki jih ima vsak odrasel človek v sebi in se lahko uporabijo za zdravljenje katerekoli vrste bolezni. "Te celice so namreč naravna zdravila v nas samih. Ko se poškodujete, nastane brazgotina, ki se zaceli po zaslugi matičnih celic, ki se spremenijo v celice poškodovanega tkiva in rano celijo. Jo pa tudi zdravijo z izločanjem molekul, ki vplivajo na imunski sistem," delovanje matičnih celic opisuje Lah Turnškova.

"Tudi rak je neke vrste rana, poškodba normalnega tkiva. Privlači matične celice, vendar, ko pridejo do tja, ne vemo, kaj se zgodi, saj tam naletijo na nenavadne, nenormalne tumorske celice, zato je tudi njihov odziv nepričakovan. Ko bomo te mehanizme spoznali, bomo ugotovili kaj lahko naredimo, da bo matična celica ohranila svojo regenerativno sposobnost oz. tumor uničila ter tkivo morda nadomestila z zdravimi celicami."

In vitro, izven telesa se matične celice lahko pretvarjajo tudi v nevralne matične celice, pojasnjuje Lah Turnškova. "Vendar kako naj se to dogaja v živo, in kako to doseči v človeku, moramo preskušati v živalih, potem bomo šli lahko korak naprej tudi v medicini. Vsekakor je celično zdravljenje raka bodočnost onkologije."

Tamara Lah Turnšek

Slovenska biokemičarka Tamara Lah Turnšek od leta 1996 opravlja delo direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo. Leta 1996 je ustanovila Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka, ki ga je vodila med leti 1997 ter 2004 in je vodja njegovega raziskovalnega programa.

Danes raziskuje predvsem molekularne mehanizme nastanka in napredovanja raka, s poudarkom na raku možganov, v preteklost tudi dojke in pljuč. V zadnjem času je delo njene ožje skupine usmerjeno tudi v delovanje matičnih celic v procesih regeneracije obolelih tkiv oz. tumorjev.

Od leta 2014 je predsednica Sveta za znanost in tehnologijo z mandatom do leta 2018. Izmenično z raziskovalko Maco Jogan je od 2001 do leta 2009 predsedovala tudi Komisiji za ženske v znanosti, v okviru katere si je prizadevala za boljši položaj in vidnost slovenskih znanstvenic. Danes je za obdobje štirih let tudi predsednica Odbora za podeljevanje najvišjih državnih nagrad za znanost, tako imenovanih Zoisovih nagrad.