Novi glasnik digitalne tehnologije: Digitalna tehnologija prinaša priložnosti za prijetnejše življenje

Vlada vas je sredi septembra imenovala na položaj slovenskega nacionalnega glasnika digitalne tehnologije. Kaj vam osebno pomeni to imenovanje?

To je nekaj, kar skupaj s krogom ljudi pravzaprav že vseskozi počnemo, gre za nadaljevanje našega dela. Morda bo to, da sem tudi uradno postal glasnik digitalne tehnologije, dalo večjo težo in posluh besedam ali razmislekom, ki jih že imamo.

Vloga glasnika digitalne tehnologije je splošni javnosti razmeroma malo znana. Kako bi na kratko pojasnili, kakšna je vloga in pomen te funkcije?

Glasnik digitalne tehnologije naj bi bil človek, ki bi po definiciji skrbel za e-participacijo, za vključenost vseh. To je po mojem mnenju le eden od vidikov. Gre tudi za sodelovanje v evropskih politikah, vzpostavljanje instrumentov, katerih namen je zavedanje o tem, da je digitalna tehnologija del življenja, da to ni nekaj, kar je na drugi strani in česar se je potrebno bati. Razmisliti je potrebno tudi o tem, kaj nam manjka na poslovnem ali znanstvenem področju. Vmes pa je še cel nabor področij, kot je denimo šolstvo, vsakodnevna administracija ali dom.

Digitalna tehnologija je namreč zgolj orodje, ki nam olajša življenje. V tem duhu naj bi glasnik digitalne tehnologije sporočal, da strah ni potreben, hkrati pa tovrstna tehnologija prinaša veliko priložnosti, da življenje naredimo prijaznejše.

Za kaj si boste vi kot glasnik digitalne tehnologije najbolj prizadevali?

Pomembna funkcija mojega glasništva je poudarjanje pozitivnih vidikov, na katerih področjih smo dobri. Pogosto se namreč govori o tem, kaj vse je slabo. Slovenija, kot jo jaz vidim, je popolnoma drugačna, strašno pozitivna in delovna. Na mnogih področjih prednjačimo, a ker nekateri dosežki niso cenjeni ali opaženi, ne pridejo na plano. Rad bi poudaril, da se imamo s čim pohvaliti.

Katere so stvari, v katerih prednjačimo?

Imamo dobro šolstvo, podjetja so na nivoju, manjka pa nam poslovni vidik. Problem je, da ne znamo prodajati, znamo po stvari narediti, celo zelo globoko jih razumemo, kar nas dela zelo kompetitivne na svetovni ravni.

Po številu raziskovalcev, vključenih v evropske projekte, se Slovenija glede na število prebivalcev uvršča v sam vrh Evrope. Tudi področje uporabe mobilne tehnologije, interneta ni zanemarljivo. Veliko je Slovencev, ki potiskajo meje in razvoj naprej, ki so zelo progresivni. Če bi uspel, da ta pozitivna miselnost postane bolj nalezljiva, bo nekaj moje vloge upravičene.

Katera bo prva aktivnost, ki jo načrtujete?

Trenutno že potekajo pogovori z različnimi akterji na področju digitalne tehnologije v Sloveniji. Nedavno pa sem se v novi vlogi udeležil tudi obiska vladne delegacije v Silicijevi dolini. V prihodnje se bomo srečevali z glasniki digitalnih tehnologij drugih evropskih držav, trenutno pa se denimo ustanavlja tudi koalicija za digitalne veščine in delovna mesta oz. Digital Skills and Jobs Coalition.

Predvsem bi rad izpostavil, da v tej vlogi glasnika ne želim biti sam. Skozi to vlogo bi rad kanaliziral dobra, pozitivna mnenja in povezoval ljudi. Verjetno bomo pripravili tudi kakšno konkretno akcijo, podobno kot moj predhodnik. Vsekakor pa bom funkcijo poskušal povezovati z mojim že obstoječim delom.

Glasnik ste sicer postali v času, ko skoraj ne mine dan, ki ne bi imel dogodka na temo digitalne transformacije oziroma preobrazbe. Kako vi sami gledate na ta proces?

To je del evolucije. Na tem področju delujem že od 80. let in v vsem tem času že opazujem ta proces, ki je pravzaprav vseskozi prisoten. Morda je bil za večino ljudi doslej manj opazen, danes pa prehaja v vse pore vsakdanjega življenja. V zadnjem letu je bilo sicer nekaj pomembnih preskokov, vendar če človek dela v znanosti in je prisoten na svetovnih dogodkih, vidi, da se ni zgodilo nič dramatičnega. Stvari sedaj zgolj prihajajo na površje. Za nas, ki delamo v znanosti, ni nepričakovanih stvari. Sem in tja se pojavi manjše presenečenje, ko je kakšna stvar boljša od pričakovanj, ni pa velikih presenečenj.

Primer takšne stvari, ki bo mogoče dala pečat vsakdanjemu življenju velikega števila ljudi, so pametni agenti. Gre za digitalne sopotnike, ki jih imamo že sedaj v pametnih telefonih, a bodo postali še bolj praktični. Znali se bodo pogovarjati, manj bo potrebno tipkati, a velike revolucije ne bo. Stvari, ki jih že znamo početi, bodo zgolj nekoliko lažje.

Kako se Slovenija odreže pri sledenju temu trendu? Kje smo dobri, kje zaostajamo?

Rekel bi, da dobršen del lastne kapacitete izkoristimo, več kot toliko pa je ne moremo, zaradi velikosti, števila ljudi, ki aktivno dela ipd. Kakšne stvari bi lahko bile boljše, kakšne pa tudi bistveno slabše. Precej dobri smo v inovativnih tehnologijah. Te pogosto prihajajo iz majhnega kroga ljudi, individualna participacija igra veliko vloge, tu smo Slovenci dobri. V večjih poslovnih enotah pa smo nekoliko slabši, kar lahko pripišemo zgodovinskim razlogom. Dobri smo tam, kjer se stvari naredijo, kjer je treba prodajati, pa smo v povprečju slabši, kot bi lahko bili. Splošna izobraženost je dobra, družba dobro funkcionira ter se navaja na digitalno tehnologijo. Pomemben vidik pa je tudi dobro se razvijajoča startup kultura.

Pogosto se v Sloveniji govori o begu možganov, nekaj tega se sicer res dogaja, a gre tudi za naravno fluktuacijo - ljudje prihajajo in odhajajo. Več bi morali narediti, da ljudi spodbudimo k prihodu v Slovenijo - ne le Slovence, temveč tudi tujce. Potrebnih bi bilo nekaj potez, ki bi omogočale bolj prijazno in vabljivo okolje za tuje možgane.

V podjetjih, znanosti ali univerzi baziramo na Slovencih, kar lahko sčasoma predstavlja problem, ker ni pretoka in s tem svežine. Nekaj Slovencev, ki se je v zadnjih 20 letih vrnilo iz tujine in dobilo pozicije na univerzah, je izrazito osvežilo celotne segmente, prinesli so področja, ki jih prej nismo imeli, samo nekaj posameznikov naredi veliko razliko. Podobno se pozna, če pride tuje podjetje in odpre izpostavo - je nova svežina, nov tok idej, ljudi, znanja in tehnologije.

Kaj bi bilo treba narediti, da bi čim bolj izkoristili prednosti, ki jih prinašajo digitalne tehnologije?

Da se z velikimi akcijami poskuša spreminjati družbo, ni dober pristop. To je tako, kot če gledamo potok, ki je zamašen s kamni. Dostikrat je dovolj, da odstranimo nekaj ključnih kamnov, da se tok vzpostavi, ni potrebno zrušiti cele stene. Podobno je tu. Identificirati moramo nekaj ključnih točk, s katerimi lahko dosežemo bistvene spremembe.

Pomemben vidik uvajanja digitalnih tehnologij je tudi vprašanje digitalne ločnice oziroma e-vključenosti. Kaj bi bilo treba postoriti na tem področju?

Vprašanje e-vključenosti je, kako na ta vlak, ki ga lahko imenujemo digitalna tehnologija, postaviti čim več ljudi, ki se zaenkrat še držijo stran, največkrat zaradi neznanja, strahu, pomanjkanja možnosti, kulturne izolacije, življenjskega stila ipd. Vsaka od teh skupin pogosto rabi samo nekaj prijazne spodbude, kako vstopiti na ta vlak. To lahko storimo tako, da stvari pokažemo na drugačen način, denimo skozi igro oz. z malimi koraki, ki naredijo življenje prijaznejše.

Sami izhajate iz znanstvenega okolja, imate pa dolgoletne izkušnje sodelovanja z gospodarstvom tako doma kot v tujini. Prav učinkovitost prenosa znanja v gospodarstvo se izpostavlja kot nujni predpogoj za razvoj družbe znanja in posledični napredek. Ali se ta prenos v Sloveniji odvija v zadostni meri oziroma kako bi ga lahko spodbudili?

Zagotovo se ne dogaja v zadostni meri. Generacije, ki so stare čez 40, niso pridobile znanja poslovnih veščin. To se čuti na vseh ravneh, ko je potrebno narediti preskok. Dobri smo v znanosti, imamo dobra podjetja, vendar pa je sodelovanja med tema dvema področjema manj, kot bi ga lahko bilo.

Znanost je zaradi načina financiranja za odtenek preveč zaprta, kar bi se z manjšo prerazporeditvijo denarja dalo popraviti. Preveč je namreč varnega denarja, ki ščiti znanstvenike, da se jim ni treba preveč izpostavljati. Podjetja pa bi morala predvsem več tvegati, s čimer bi narasla dodana vrednost. Pomembno je uvajanje inovacij tudi za ceno napak.

Temelj za razvoj domačega znanja je izobraževalni sistem, za katerega pa se že vrsto let izpostavlja, da daje premalo pozornosti osvajanju digitalnih veščin. Kakšen je vaš pogled na to vprašanje?

Glavni problem ni v tem, da bi bil šolski sistem proti uvajanju digitalni tehnologij. Ključno je pomanjkanje učiteljev, ki bi znali dobro poučevati nove tehnologije. Večkrat imajo namreč učenci več znanja, kar pa se z novimi generacijami učiteljev spreminja. Tu sem optimist.

Za konec se od izobraževanja kot prve stopnice na poti do novega znanja podajmo še na vrh stopnišča oziroma v špico znanstvenih raziskovanj. Sami ste strokovnjak za umetno inteligenco, ki vse hitreje vstopa v številne napredne rešitve tehnološke industrije. Kaj vse že zmorejo tehnologije umetne inteligence in kaj bodo v bližnji prihodnosti?

Umetna inteligenca je v zadnjih letih postala zopet popularna. Zgodilo se je namreč nekaj tehnoloških prebojev, ki so bili očitni že pred 10 leti, sedaj pa so prišli v tržne tehnološke produkte. Kar naenkrat znajo računalniki dobro razpoznavati govor, videti, so močnejši, zajemajo lahko ogromno podatkov, skoraj vsi pa imamo v žepu tudi pametne telefone. Ti so po moči primerljivi najmočnejšim računalnikom na svetu iz sredine 80. let. Razumevanje govora, slik, vsi senzorji, ki nam omogočajo opazovati življenje okoli nas, vsemu temu rečemo umetna inteligenca. Ta ni nekaj mističnega, prisotna je ob vsakem poizvedovanju na Googlu. Ko vtipkamo ključno besedo, kliknemo na gumb "išči", se v ozadju zgodi veliko tistega, čemur rečemo umetna inteligenca. Ko se na tem področju zgodi preboj, so vsi zadovoljni, obljube in pričakovanja se večajo. Na neki točki pa znanstvena sfera ne more več dohajati pričakovanj, zato pride slej ko prej do razočaranja - pride do zime umetne inteligence - takih zim smo imeli v preteklosti že nekaj. Trenutno smo zaradi prebojev na področju strojnega učenja in analize podatkov v poletju. Lahko da bo čez tri ali štiri leta ponovno zima.

Kako se na tem področju odreže Slovenija - tako z vidika znanstvenega udejstvovanja kot z vidika uporabe znanstvenih dosežkov v realnem svetu?

Glede na prebivalstvo Slovenija po številu raziskovalcev s področja umetne inteligence izrazito prednjači. Zgodovinsko je to področje, ki ga gojimo od konca 70. let. Danes nas je okoli 150, kar je za to velikost raziskovalnega okolja zelo spodobna številka. Tradicionalno smo se ukvarjali s strojnim učenjem, ki je zdaj postalo popularno, tako da smo zelo aktualni v tem, kar delamo. Posledično pa so stvari, ki jih delamo, vidne tudi navzven. Gre sicer za zelo široko področje, ki obsega vse od analize jezika, slik, sklepanja logike, učenja, statistike ...

Uveljavljanje umetne inteligence sicer prinaša tudi pomisleke oziroma opozorila pred morebitnimi tveganji razvoja v to smer. Kako vi gledate na to, kako odgovarjate na strah pred umetno inteligenco?

Umetna inteligenca je oznaka za množico tehnik, algoritmov in je podobno kot kladivo lahko koristna ali pa nevarna. Dejstvo je, da te tehnologije zelo majhnemu krogu ljudi omogočajo zelo veliko moč. To so lahko banke, vojske, vlade itd. Hkrati pa lahko te iste tehnologije pomagajo ljudem, ki denimo ne vidijo ali ne slišijo. Vendar kolikor je nevarnosti, prav toliko oz. še več je tudi koristi. Rekel bi, da umetna inteligenca izrazito demokratizira računalništvo. Kar naenkrat je moč dosegljiva ljudem, ki je prej niso imeli. Ta orodja lahko sežejo zelo daleč, uporabljati pa jih moramo po pameti.