Ekipa raziskovalcev IJS dobila podporo za ustanovitev startupa

Podpora vključuje program mentorstva in do 15.000 evrov finančne podpore za stroške, povezane z dodatnim razvojem ideje in spoznavanjem potreb trga. Kot je pojasnil Suhadolnik, jim bo sprejetje v pospeševalnik omogočilo hitrejšo izdelavo večjega prototipa ter izobraževanje na področju podjetništva in varovanja intelektualne lastnine.

"S pomočjo projekta si obetamo tudi lažje povezovanje z različnimi partnerji. Obenem pa pomeni tudi priznanje našemu delu ter dobro smernico za nadaljevanje ambiciozno začrtane poti."

Poleg Suhadolnika so člani ekipe še raziskovalka Marja Jerič ter profesor Miran Čeh, vsi trije iz Odseka za nanostrukturne materiale IJS, ter Maja Koblar iz Centra za mikroskopijo in mikroanalizo na IJS.

Ekipa razvija fotoelektrokatalitične čistilne naprave

Kot je pojasnil Suhadolnik, na odseku za nanostrukturne materiale IJS razvijajo fotoelektrokatalitično napravo za čiščenje vode in zraka. Fotoelektrokataliza je eden od naprednih oksidacijskih postopkov, ki je zaenkrat na stopnji laboratorijskih raziskav, ima pa po njegovih besedah velik potencial za zelo široko uporabo. V skupini so se osredotočili na razvoj novih izvedb fotoelektrokatalitičnih naprav, ki so enostavnejše in cenejše za izdelavo.

Čistilno napravo poleg nanocevk titanovega dioksida sestavlja tudi ohišje ter vir svetlobe, za kar uporabljajo UV-luči. Med osvetljevanjem nanocevk s svetlobo pride do fotokatalitične reakcije, pri kateri nastajajo hidroksilni radikali, ki oksidirajo vse organske molekule, je pojasnil Suhadolnik.

Tehnologija je uporabna tako za čiščenje zraka kot vode. Na okolju prijazen način razgradi organska onesnaževala, brez dodajanja kemikalij. Rešitev je po besedah Suhadolnika zanimiva za vse, ki imajo odpadne vode z organskimi onesnaževali, tudi za proizvajalce različnih čistilnih sistemov za čiščenje zraka.

"Predvidevamo, da je največ možnosti za uporabo kot modul pri kateri od gospodinjskih naprav, kot je denimo čiščenje vode v pralnem in pomivalnem stroju ali čiščenje zraka v klimatskih napravah. Pa tudi za razgradnjo specifičnih odpadnih voda, ki so močno onesnažene, ali kot ena izmed končnih stopenj čiščenja različnih odpadnih voda, ki gredo najprej na čiščenje na biološko čistilno napravo."

Največji izziv iskanje primernega partnerja in izdelava večje naprave

Temeljnim raziskavam bo sledila izdelava in optimizacija večjih naprav in njihovo testiranje na realnih odpadnih vodah. Večja naprava bo namreč bolj učinkovita od tistih, ki so jih izdelali do sedaj in bo primerna za večje pretoke čiščenja, je pojasnil Suhadolnik.

Šele ko bodo izdelali večjo napravo ter našli primernega partnerja, s katerim bi razvijali in implementirali čistilni sistem pri predelavi njihovih odpadnih voda, pa bodo po besedah Suhadolnika lahko ustanovili spin-out podjetje.

Njihov začetni cilj je slovenski trg, dogovarjajo pa se tudi za sodelovanje z instituti in podjetji v sosednjih državah, je še povedal Suhadolnik.

Načrtovanje, izdelovanje in testiranje fotoelektrokatalitičnih čistilnih naprav je sicer tudi tema Suhadolnikovega doktorskega študija, ki ga opravlja pod mentorstvom profesorja Mirana Čeha.

Climate-KIC RIS Accelerator

Cimate-KIC RIS Accelerator je program, ki spodbuja razvoj novih podjetij na področju nizkoogljičnih tehnologij v državah, vključenih v regionalno inovacijsko shemo (RIS) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (European Institute of Innovation and Technology - EIT). Regionalna inovacijska shema inštituta EIT (EIT RIS) pa je strukturiran program pomoči, ki naj bi zagotavljal, da bi čim več organizacij iz Evrope sodelovalo in imelo koristi od dejavnosti inštituta EIT.

Med države RIS sodijo Bolgarija, Ciper, Latvija, Malta, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovenija, prijave v program Climate-KIC RIS Accelerator pa so bile na voljo tudi za prijavitelje iz Hrvaške, Grčije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Moldavije ter Črne gore.