znanost 25.10.2016 16:21

Odkritje slovenskih znanstvenikov odpira možnost zelenega recikliranja

Ljubljana, 25. oktobra - Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika s Kemijskega inštituta je odkrila nov koncept raztapljanja platine. Odkritje predstavlja za okolje bistveno manj škodljiv proces in pomeni velik korak k zelenim rešitvam izrabe odpadkov ter ohranjanju čistejšega okolja, so povedali na današnji predstavitvi dosežka.

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, Kemijski inštut.
Predstavitev pomembnega znanstvenega dosežka na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen v okviru mednarodne skupine raziskovalcev pod vodstvom Nejca Hodnika iz odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.
Foto: Anže Malovrh/STA

Odkritje so raziskovalci dosegli v okviru projekta Zeleno recikliranje platine s pomočjo efektivnega raztapljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala. Članek o projektu in njegovih rezultatih pa je bil minuli teden objavljen v reviji Nature Communications.

Študija je po besedah direktorja Kemijskega inštituta Gregorja Anderluha pomembna, ker predstavlja nov, pomemben pristop k razreševanju okoljskih problemov. Hkrati pa kaže na to, da smo na področju tovrstnih raziskav v svetovnem vrhu, je uvodoma dejal Anderluh.

Kot je pojasnil Hodnik, ki je nosilec projekta na kemijskem inštitutu, so plemenite kovine, kamor spada tudi platina, odporne na korozijo oz. raztapljanje, zato so bile za njihovo recikliranje doslej potrebne zelo agresivne kemikalije.

Nov način raztapljanja platine se je v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom - raztapljanjem z zlatotopko, ki je nevarna in agresivna kemikalija - izkazal kot okoljsko bistveno manj škodljiv proces. Pri novem postopku namreč uporabljajo manj agresiven pH z minimalnimi izpusti nevarnih plinov in deluje pri sobni temperaturi.

Odkritje je pomembno tudi na ravni recikliranja in izrabe odpadkov, s čimer se bomo po besedah Hodnika kot družba vedno bolj soočali. Plemenite kovine so namreč ena ključnih komponent pri proizvodnji visoko tehnoloških izdelkov, kot so denimo pametni telefoni.

V Evropi tudi nimamo znatnih naravnih nahajališč teh kovin. Ob tem se po mnenju Hodnika ponuja rešitev tako imenovanega urbanega rudarjenja, kjer bi iz odpadnih produktov, namesto, da jih zavržemo in izvažamo, na zelen način reciklirali plemenite kovine. Kovine namreč na splošno predstavljajo popoln material za reciklažo, ker se pri pretvorbah ne porabljajo in v teoriji lahko 100-odstotno zakrožijo od produktov do odpadkov in nazaj.

Hodnik je opozoril tudi na problem izkoriščanja slabih zakonodaj v državah tretjega sveta, kjer se trenutno, zaradi visoke cene recikliranja, odlaga in reciklira večina električnih in elektronskih odpadkov iz Evrope in ZDA. Plemenite kovine se v teh državah reciklirajo pri nekontroliranih in za zdravje osebja nevarnih pogojih, je opozoril Hodnik.

V prihodnje nameravajo nadaljevati z raziskavami ter jih razširiti na vse plemenite kovine, je dejal Hodnik. Poskušali se bodo povezati tudi z raziskovalci iz domačih inštitutov kot sta IJS in IMT, saj imajo določena komplementarna znanja in opremo, ki bi pomagala k dobri izvedbi nadaljnjih raziskav. V načrtu imajo tudi pridobiti sredstva iz gospodarstva, hkrati pa ciljajo tudi na evropska sredstva.

Projekt je potekal od začetka leta 2015 do januarja 2016. Odkritje je plod znanja, ki se je akumuliralo med večletnimi raziskavami na Kemijskem inštitutu ter na Max-Planck inštitutu v Dusseldorfu, kjer je Hodnik opravljal podoktorsko strokovno izpopolnjevanje s prestižno štipendijo Marie Curie.