Za Obzorje 2020 glede na število projektov premalo sredstev

Mednarodno konferenco z naslovom Obzorje 2020: Kje smo? Kam gremo? je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer so prepričani, da so lahko tako podjetniki kot raziskovalci zadovoljni s potekom programa. Revizija po treh letih izvajanja programa pa daje usmeritve, kaj je v naslednjih letih še mogoče narediti in kako pripraviti novi, deveti okvirni program, za kar je že bilo na ministrstvu ustanovljeno posebno delovno telo.

Ministrica Maja Makovec Brenčič, ki je udeležence nagovorila prek videokonference, je povedala, da je Slovenija v tem programu dosegla vidne rezultate, a se je treba kritično ozreti nanje in izoblikovati tudi lastne poglede na to, kako naprej. Želi si, da bi še naprej uspešno gradili konzorcij sodelovanja z gospodarstvom in raziskovalnimi ustanovami.

Obzorje 2020 predstavlja novo paradigmo, ki prinaša tudi kulturo odprtega sodelovanja, ki kreira nove vrednosti, je dejala. Posebej je izpostavila podatek, da je Slovenija kot država pridobila skoraj dvakratnik sredstev, ki jih v izvajanje programa vlaga kot država. "Od vseh držav smo v tem pogledu na visokem tretjem mestu," je povedala.

Na nekatere slabše podatke Slovenije na drugih področjih pa je opozoril predstavnik Evropske komisije Kurt Vandenberghe. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo podpisanih 227 pogodb z evropskim prispevkom v višini 95,74 milijona evrov. Stopnja uspešnosti med slovenskimi prijavitelji je desetodstotna, nižja od evropskega povprečja pa je tudi stopnja o finančnem prispevku. Po številu prijav je Slovenija na 19., po deležu proračuna pa na 18. mestu.

Res uspešna je Slovenija na področju sofinanciranja projektov, povezanih z družbenimi izzivi. Tudi zasebni sektor je dobro zastopan, problem pa so projekti univerz in raziskovalnih institucij, katerih delež v prijavah je nižje od evropskega povprečja, je opozoril Vandenberghe in pojasnil, da je Slovenija veliko napredovala pri investicijah v raziskave in razvoj do leta 2015, po tem letu pa je opazen padec pri vlaganju.

Slovenijo je zato pozval k nadaljnjemu vlaganju v znanost, pri čemer je navedel še zaskrbljujoč podatek o zmanjševanju števila raziskovalcev v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi bilo treba v državi izboljšati tudi delo oziroma učinek raziskovalnih sistemov.

Program Obzorje 2020 je Vandenberghe sicer v celoti označil za evropsko zgodbo o uspehu. V prvih dveh letih v programu so našteli skoraj 14.000 sodelujočih in več kot 9000 projektov. Razdeljenih je bilo okoli 16 milijard evrov, kar je približno 22 odstotkov sredstev, ki so na voljo do leta 2020. Od tega je 10,6 milijarde šlo univerzam in raziskovalnim organizacijam in 4,2 milijarde zasebnemu sektorju.

Težava pa je veliko število prijav. Zato je glede na razpoložljiva sredstva možnost uspeha projekta pri pridobitvi sredstev le okoli 13-odstotna. Ker je opazen nadaljnji porast števila prijaviteljev, se stopnja uspešnosti še naprej zmanjšuje. Da bi sofinancirali vse odlične projekte, bi v prvih dveh letih potrebovali kar 41 milijard evrov in ne le 16 milijard, je sklenil Vandenberghe.