Marušič: Narečja so kot majhni jeziki in škoda je, da izumirajo

Marušič je mednarodno prepoznaven jezikoslovec, ki je v letošnjem letu prejel tudi prestižno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke v jezikoslovju. Med drugim je v eni izmed najboljših revij na področju formalnega jezikoslovja Syntax objavil odmevno razpravo o glagolskem ujemanju. V razpravi Oblikoslovje kot vir zgodnjih pomenov številk pa je pokazal, da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje pomena številk ena in dva.

Raziskave usvajanja števil pri predšolskih otrocih

Marušič je v raziskavah pomena dvojine za zgodnje učenje pomena številk, ki so potekale od leta 2012, sodeloval s kolegi iz različnih ameriških raziskovalnih institucij. V raziskavah so ugotovili, da so bili slovensko govoreči otroci hitrejši pri učenju številke ena in dva kot njihovi angleško govoreči vrstniki v ameriškem mestu San Diegu. Istočasno so to raziskave potekale tudi v Saudovi Arabiji, kjer prav tako uporabljajo dvojino. Njihove ugotovitve so bile podobne ugotovitvam slovenskih raziskovalcev.

Raziskovalci so opazili tudi, da so otroci v San Diegu bolj napredni pri učenju seznama številk. Pri starosti dveh ali treh let je že kar nekaj otrok znalo prešteti do deset, ne da bi vedeli, kaj te besede pomenijo. Slovenski otroci pa so praviloma znali prešteti le do tiste številke, ki so jo razumeli, je pojasnil Marušič.

Slednje raziskovalci pripisujejo kulturnim razlikam med državama, saj naj bi bil poudarek na učenju štetja v ameriški kulturni v povprečju precej močnejši kot v slovenski kulturi.

Da bi omejili kulturne razlike, so slovenski raziskovalci študije nadaljevali v slovenskem okolju, pri čemer so v raziskave zajeli predšolske otroke iz Ljubljane in Slovenske Bistrice, ki odraščajo v narečju z dvojino, ter otroke iz Gorice in Metlike, ki odraščajo v narečju brez dvojine. "Ugotovili smo, da se otroci, ki odraščajo v narečjih z dvojino, hitreje navadijo številke ene in dva, ta razlika pa izgine pri številki tri, kjer so bili vsi otroci enaki."

Marušič sicer opaža, da se zaradi pritiska standardnega jezika dvojina uvaja v narečja, ki je tradicionalno niso imela. Narečja pa se pri tem izgubljajo, kar je škoda, meni. Po njegovem mnenju je narečjem treba "pustiti, da gredo svojo pot". "Če je problem, da izginja slovenščina, zakaj ne bi bil problem, da izginja narečje, kot je goriščina," se sprašuje Marušič.

"Kot jezikoslovec predvsem opazujem dogajanje v jeziku"

Marušič zase pravi, da kot jezikoslovec predvsem opazuje dogajanje v jeziku, ni pa tisti, ki bi predpisoval, kateri jezikovni trendi so dobri ali slabi. "Zame kot jezikoslovca je vse enako dobro, lahko pa me kakšna stvar bolj zanima kot druga, ker me napelje na bolj zanimivo teoretično vprašanje," pravi.

Ne zdi se mu, da so določeni jeziki bolj bogati kot drugi. "Kot splošni jezikoslovec izhajam s stališča, da so vsi jeziki primerljivi, če ne celo enaki. Če so vsi enaki, se načeloma v vseh jezikih da povedati vse na enak način," meni Marušič. Obstajajo sicer besede, ki poimenujejo pojem v jeziku A, ne pa v B. Vendar lahko besedo iz jezika A preprosto prestavimo tudi v jezik B, pojasnjuje.

Enostaven primer so denimo barve - jezik, ki ima deset izrazov za barvo, bo sicer imel 10 ločenih konceptov, kar pa ne pomeni, da je jezik bogatejši. Teh 10 besed bi lahko prestavili v katerikoli drug jezik, meni Marušič.

Podobno je z izrazi za sneg. Smučarji bodo lahko poznali 20 izrazov za sneg, na Primorskem pa bodo nekateri poznali le dva izraza. "Gre za isti jezik, a je število izrazov odvisno od okolice in potrebe po tem, da poimenuješ posamične koncepte."

Tudi slovenščina je polna izposojenk. Za mnoge niti ne vemo, da so prišle iz tujih jezikov - tak primer je denimo miza, - še vedno pa so to zgolj besede, meni Marušič. "Ko jo enkrat damo v slovenščino, jo bomo, če je glagol, spregali, če je samostalnik, sklanjali itd."

Ker smo toliko časa zamenjevali besede, se zdi, da imamo zdaj čist jezik. "Če pa ne bi bilo puristov, se slovenščina po mojem mnenju ne bi nič bolj izgubila. Še vedno bi se lahko z njo sporazumevali in v njej mislili, samo več besed bi imelo tuj izvor."

Slovenščina po besedah Marušiča prav dosti možnosti za preživetje na dolgi rok nima, tako kot večina drugih svetovnih jezikov, pravi. Po njegovi oceni namreč trenutno izumreta več kot dva jezika na leto. Slovenščina sicer sodi med 10 odstotkov najbolj popularnih jezikov, zato bo do izumrtja minilo še nekaj časa, še dodaja Marušič.

Franc Marušič - Lanko

Doktor Franc Marušič je leta 2005 doktoriral iz jezikoslovnih znanosti na Stony Brook University v ZDA, danes pa je izredni profesor jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in sodelavec Centra za kognitivne znanosti jezika v Novi Gorici. V obdobju med letoma 2008 in 2011 je opravljal tudi funkcijo dekana novogoriške fakultete za humanistiko.

Je mednarodno prepoznaven slovenski jezikoslovec, ki je imel v zadnjih sedmih letih več kot 20 vabljenih predavanj na tujih univerzah. Ukvarja se s teoretičnim jezikoslovjem in slovničnimi vprašanji slovenskega jezika, konkretno s tvorbeno slovnico, skladnjo, usvajanjem jezika, jezikovnim svetovanjem in jezikom v znanosti.