znanost 2.2.2017 16:34

Slovenski raziskovalci na evropskem razpisu pridobili tri projekte

Ljubljana, 2. februarja - Slovenske raziskovalne skupine so na Cofund razpisu Pametne prihodnosti mest prejele sredstva za tri projekte v skupni vrednosti skoraj 700.000 evrov. Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) bo iz državnih sredstev prispevala 425.000 evrov. Dodatnih skoraj 270.00 evrov za sofinanciranje pa je ARRS pridobila na razpisu ERA-NET Cofund.

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
David Bole iz Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
David Bole iz Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
David Bole iz Znanstveno raziskovalnega center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös in Matjaž Uršič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös in Matjaž Uršič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Matjaž Uršič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Igor Bizjak iz Urbanističnega inštituta.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Predsednik ekspertnega telesa o prihodnosti mest pri ARRS Richard Sendi.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Predsednik ekspertnega telesa o prihodnosti mest pri ARRS Richard Sendi.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Jozsef Györkös.
Foto: Anže Malovrh/STA

Ljubljana, knjižnica Urbanističnega inštituta.
Novinarska konferenca, na kateri so predstavili tri slovenske projekte evropskega Cofund razpisa Pametne prihodnosti mest.
Vodja sektorja za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Meta Dobnikar.
Foto: Anže Malovrh/STA

Uspeh slovenskih raziskovalcev je po besedah direktorja ARRS Jozsefa Györkösa izjemen, saj je Slovenija na razpisu sodelovala prvič. Kljub temu ji je v močni evropski konkurenci 187 prijavljenih projektov, izmed katerih so jih izbrali 15, uspelo pridobiti sredstva za tri projekte.

Na razpisu so bili uspešni projekti Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), projekt Urbanističnega inštituta RS ter projekt Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Slednjemu je projekt uspelo pridobiti v vlogi koordinatorja, kar je Györkös izpostavil kot izjemen uspeh.

Kot je na novinarski konferenci povedal Györkös, ARRS sredstva v večji meri pridobiva iz državnega proračuna. Drugih prihodkov nima oz. jih je malo, zato so tovrstni komplementarni instrumenti izredno pomembni, je poudaril.

Mednarodni razpis Pametne prihodnosti mest je pripravila evropska Skupna programska pobuda Urbana Evropa. V razpisu je sodelovalo 22 agencij iz 18 držav Evropske unije ter Norveške in Turčije. Proračun razpisa je znašal 24,5 milijonov evrov. Dodatnih pet milijonov evrov pa so agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020.

Pogoj za sodelovanje slovenskih raziskovalcev in raziskovalk na mednarodnih razpisih Skupne programske pobude Urbana Evropa je članstvo ARRS v tej pobudi, ki je sicer ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije. ARRS je polnopravna članica pobude od leta 2015. Naloga agencije je, da zagotovi sredstva za financiranje projektov, ki so izbrani v mednarodni evalvaciji.

Namen skupnih programskih pobud, kot je Urbana Evropa, je reševanje skupnih evropskih izzivov, je dejala vodja sektorja za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Meta Dobnikar. "Gre za naslavljanje družbenih izzivov, ki so skupni vsej Evropi in tako obširni, da je za njihovo učinkovito reševanje potrebno združiti raziskovalce iz različnih evropskih držav."

Danes je vzpostavljenih 10 skupnih programskih pobud, ki naslavljajo različna področja. Ministrstvo ima v procesu skupnega načrtovanja koordinacijsko in upravljavsko vlogo, hkrati pa je vključeno v dve pobudi.

Cilj projekta Urbano izobraževanje v živo, s slovenskim partnerjem FDV, je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi s pomočjo učnih procesov študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist. Ključen poudarek projekta je po besedah vodje slovenske skupine Matjaža Uršiča s Centra za prostorsko sociologijo na FDV izboljšati pretok znanja in informacij v različne smeri.

S projektom Svetla prihodnost za črna mesta, ki ga vodi raziskovalec David Bole z ZRC SAZU, želijo odpreti polje tudi za raziskovanje malih industrijskih mest, ki je po mnenju Boleta zapostavljeno. Hkrati pa bi želeli politikom in načrtovalce ponuditi nova orodja ter omogočiti prenos znanja v politične odločitve, je dejal.

V projektu C3PROSTORI - Uporaba IKT za so-ustvarjanje vključujočih javnih prostorov, pa bodo informacijsko komunikacijske tehnologije uporabili za soustvarjanje vključujočih javnih prostorov. Vodja projekta v Sloveniji je Barbara Goličnik Marušić z Urbanističnega inštituta RS.