STAznanost

V farmacevtski industriji nujno povezovanje s sorodnimi razvojnimi institucijami

Ljubljana, 15. februarja - Farmacija sodi med najbolj razvojno naravnane gospodarske panoge, njihov razvoj pa ne more temeljiti le na lastnih raziskovalnih oddelkih, ampak se povezujejo s sorodnimi institucijami, denimo s fakulteto za farmacijo. Razvoj farmacevtske industrije kaže, da bo v prihodnje potreba po povezovanju še večja, so poudarili na novinarski konferenci.

Predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je na današnji novinarski konferenci pred začetkom strokovnega simpozija Doprinos farmacevtske znanosti in izobraževanja h gospodarski uspešnosti dejal, da se farmacevtska industrija sooča z izjemno hitrim razvojem in vedno novimi izzivi glede tehnološkega razvoja. Zato morajo aktivno delovati v smeri, kam bodo šle razvojne smernice. "Sam ne zmoreš vsega, ne glede na to, kako velik si. Zato je nujno povezovanje deležnikov, ki imajo tovrstna znanja," je dejal.

Po njegovi oceni je farmacevtska industrija na zgodovinskem razpotju, saj razvoj postaja vse dražji, po drugi strani pa je pritisk zdravstvenih blagajn vse večji, ker naraščajo stroški zdravstvenega varstva in presegajo zmožnosti tudi bogatejših držav. Enotnega odgovora na te izzive še ni - nekateri povečujejo sredstva za razvoj, drugi pa zmanjšujejo in se prestavljajo na obrobno dejavnost.

Slovenska usmeritev v področje farmacije je potrjena tudi s strateškim razvojno inovacijskim partnerstvom v okviru Strategije pametne specializacije, je poudarila direktorica Slovenskega inovacijskega stičišča Alenka Rožaj Brvar. Pomembno je namreč, da ima Slovenija v farmacevtski industriji vrsto obetajočih potencialov in tudi nekaj zavidljivih globalnih tržnih deležev. Vendar bo farmacevtska stroka le z vrhunsko usposobljenimi kadri lahko še naprej dosegala tako odlične poslovne rezultate, je dodala.

Na znanju zasnovano gospodarstvo bo zahtevalo spremembo politik in ambiciozne projekte, ki ga bodo povezali z akademskimi institucijami. Pri razvoju naprednih farmacevtskih in biotehnološko-farmacevtskih oblik in novih dostavnih sistemov se tako že vzpostavlja mreža industrijskih in domačih ter tujih raziskovalnih ustanov, je dodala Rožaj Brvarjeva.

Dekan fakultete za farmacijo Borut Božič pa je opozoril, da se lahko v evropske infrastrukture vključiš le ob izkazovanju lastne raziskovalne odličnosti, zato pa je pomembno tudi ustrezno financiranje za vzdrževanje zadosti visokih raziskovalnih kompetenc tako učiteljev kot študentov. "Le tako smo lahko zanimivi za mednarodne mreže in le tako lahko ustrezno podpiramo potrebe in pričakovanja gospodarstva," je dodal. Po njegovih besedah pa se fakulteta na obstoječih lokacijah ne more več ustrezno razvijati zaradi premalo prostora in zaradi neustreznosti prostorov za zahtevno opremo.